Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
(2 intermediate revisions not shown) | |||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
- | [[Slika: | + | [[Slika:eele_slika_visji_055.svg|thumb|Slika 55: Nadomestno vezje realnega kondenzatorja in pripadajoč kazalčni diagram.]] |
- | Vzporedna vezava kondenzatorja in upora predstavlja osnovno modelno vezje realnega kondenzatorja (slika | + | Vzporedna vezava kondenzatorja in upora predstavlja osnovno modelno vezje realnega kondenzatorja (slika 55).<ref>Nadgrajeno modelno vezje ima k obstoječemu zaporedno dodana še upor in tuljavo; elementa predstavljata upornost in induktivnost kondenzatorjevih priključnih žičk.</ref> Kazalce tokov določajo elementi vezja, frekvenca in kazalec napetosti: |
Vrstica 6: | Vrstica 6: | ||
- | V nadomestnem vezju in v izrazih je tok kondenzatorja predstavljen z dvema, s polnilnim in izolacijskim tokom, čeravno je v resnici nedeljiv; tako moramo razumeti tudi kazalčni diagram.<ref>Izjema je enosmerno vzbujanje (<latex>\omega=0</latex>); tok kondenzatorja je takrat enak izolacijskemu toku.</ref> Izolacijski tok imenujemo ''izgubni tok'', saj je (kot tak) odgovoren za toplotne izgube v realnem kondenzatorju. Od dobrega kondenzatorja pričakujemo, da je kar najbolj podoben idealnemu: da polnilni tok prevladuje nad izgubnim | + | V nadomestnem vezju in v izrazih je tok kondenzatorja predstavljen z dvema, s polnilnim in izolacijskim tokom, čeravno je v resnici nedeljiv; tako moramo razumeti tudi kazalčni diagram.<ref>Izjema je enosmerno vzbujanje (<latex>\omega=0</latex>); tok kondenzatorja je takrat enak izolacijskemu toku.</ref> Izolacijski tok imenujemo ''izgubni tok'', saj je (kot tak) odgovoren za toplotne izgube v realnem kondenzatorju. Od dobrega kondenzatorja pričakujemo, da je kar najbolj podoben idealnemu: da polnilni tok prevladuje nad izgubnim. O tem govori ''kvaliteta'' <latex>Q</latex> kondenzatorja: |
Vrstica 30: | Vrstica 30: | ||
- | '''Zgled 1 | + | '''Zgled 1''' |
Dielektričnost in specifična prevodnost izolanta sta 1,2·10<sup>-11</sup> A·s/V·m in 2,7·10<sup>-10 </sup>S/m. Izračunajmo kvaliteto in kot <latex>\delta</latex> kondenzatorja s tem izolantom pri frekvenci 2 kHz. ⇒ Iz enačb sledi: | Dielektričnost in specifična prevodnost izolanta sta 1,2·10<sup>-11</sup> A·s/V·m in 2,7·10<sup>-10 </sup>S/m. Izračunajmo kvaliteto in kot <latex>\delta</latex> kondenzatorja s tem izolantom pri frekvenci 2 kHz. ⇒ Iz enačb sledi: |
Trenutna redakcija s časom 18:54, 12. julij 2010
Vzporedna vezava kondenzatorja in upora predstavlja osnovno modelno vezje realnega kondenzatorja (slika 55).[1] Kazalce tokov določajo elementi vezja, frekvenca in kazalec napetosti:
Za kondenzator, ki ima enovito izolacijo, smo ugotovili, da sta kapacitivnost in izolacijska prevodnost v razmerju snovnih konstant izolanta,
zato je takrat
Kvaliteta takšnega kondenzatorja postane v resnici »ujetnica« prevodniških in dielektričnih lastnosti izolanta oziroma tangensa izgubnega kota izolanta, ki je eden od tistih podatkov, ki so običajno navedeni v tabelah.[3]
Zgled 1
Pri še višjih frekvencah bi bil kondenzator že skoraj idealen; pri frekvenci 50 Hz bi bila kvaliteta le še 14, izgubni kot pa že 4 °.
Opombe
- ↑ Nadgrajeno modelno vezje ima k obstoječemu zaporedno dodana še upor in tuljavo; elementa predstavljata upornost in induktivnost kondenzatorjevih priključnih žičk.
- ↑ Izjema je enosmerno vzbujanje (
- ↑ V tabelah so za različne vrednosti frekvence navedene dielektričnost, specifična prevodnost, prebojna trdnost in
4 Realnost izmeničnih krogov (višji nivo) | 4.2 Realna tuljava (višji nivo) |