4.2 Realna tuljava (višji nivo)

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 06:33, 15. april 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) ← Starejša redakcija		Trenutna redakcija s časom 18:56, 12. julij 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki)
(2 intermediate revisions not shown)
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	Zaporedno vezje tuljave in upora je najosnovnejši model realne tuljave (slika 2). Kazalce napetosti določajo elementi vezja, krožna frekvenca in kazalec toka,	+	[[Slika:eele_slika_visji_057.svg|thumb|Slika 57: Nadomestno vezje realne tuljave in njej ustrezen kazalčni diagram.]]
		+	Zaporedno vezje tuljave in upora je najosnovnejši model realne tuljave (slika 57). Kazalce napetosti določajo elementi vezja, krožna frekvenca in kazalec toka,
Vrstica 5:		Vrstica 6:
-	Napetost realne tuljave določata dve nedeljivi napetosti; saj sta porazdeljeni vzdolž celotnega navitja. Kazalec napetosti na uporu predstavlja neželen ali parazitni padec napetosti; kot takšen določa toplotne izgube v navitju tuljave. Od solidne tuljave pričakujemo, da je podobna idealni: da je parazitni padec napetosti zanemarljiv; o tem govori ''kvaliteta'' <latex>Q</latex> realne tuljave:	+	Napetost realne tuljave določata dve nedeljivi napetosti, saj sta porazdeljeni vzdolž celotnega navitja. Kazalec napetosti na uporu predstavlja neželen ali parazitni padec napetosti; kot takšen določa toplotne izgube v navitju tuljave. Od solidne tuljave pričakujemo, da je podobna idealni: da je parazitni padec napetosti zanemarljiv. O tem govori ''kvaliteta'' <latex>Q</latex> realne tuljave:
Vrstica 14:		Vrstica 15:
-	'''Zgled 2:'''	+	'''Zgled 2'''
-	10 m dolgo žico iz bakra, ki je prelakirana s slojem debeline <latex>10\,{\mathrm{\mu m}}</latex> in ima premer <latex>0,2\,{\mathrm{mm}}</latex>, spiralno navijemo na keramični valj premera <latex>1\,{\mathrm{cm}}</latex> (zavoji se med seboj dotikajo). Izračunajmo kvaliteto in izgubni kot tuljave pri <latex>50\,{\mathrm{kHz}}</latex>! ⇒ Srednji premer tuljave <latex>d_{\mathrm{s}}=10,2\,{\mathrm{mm}}</latex>, število ovojev <latex>N=10000\,{\mathrm{mm}}/10,2\,{\mathrm{mm}}\cong980</latex> in dolžina tuljave <latex>l=0,2\,{\mathrm{mm}}\cdot 980=196\,{\mathrm{mm}}</latex>. Induktivnost in upornost navitja ter kvaliteta in izgubni kot so:	+	10 m dolgo žico iz bakra, ki je prelakirana s slojem debeline <latex>10\,{\mathrm{\mu m}}</latex> in ima premer <latex>0,2\,{\mathrm{mm}}</latex>, spiralno navijemo na keramični valj premera <latex>1\,{\mathrm{cm}}</latex> (zavoji se med seboj dotikajo). Izračunajmo kvaliteto in izgubni kot tuljave pri <latex>50\,{\mathrm{kHz}}</latex>. ⇒ Srednji premer tuljave <latex>d_{\mathrm{s}}=10,2\,{\mathrm{mm}}</latex>, število ovojev <latex>N=10000\,{\mathrm{mm}}/10,2\,{\mathrm{mm}}\cong980</latex> in dolžina tuljave <latex>l=0,2\,{\mathrm{mm}}\cdot 980=196\,{\mathrm{mm}}</latex>. Induktivnost in upornost navitja ter kvaliteta in izgubni kot so:
Vrstica 25:		Vrstica 26:
-	Pri nižji frekvenci je kvaliteta skromnejša; v nasprotnem je večja.	+	Pri nižji frekvenci je kvaliteta skromnejša, v nasprotnem je večja.
	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

---

Trenutna redakcija s časom 18:56, 12. julij 2010

Zaporedno vezje tuljave in upora je najosnovnejši model realne tuljave (slika 57). Kazalce napetosti določajo elementi vezja, krožna frekvenca in kazalec toka,

in

Napetost realne tuljave določata dve nedeljivi napetosti, saj sta porazdeljeni vzdolž celotnega navitja. Kazalec napetosti na uporu predstavlja neželen ali parazitni padec napetosti; kot takšen določa toplotne izgube v navitju tuljave. Od solidne tuljave pričakujemo, da je podobna idealni: da je parazitni padec napetosti zanemarljiv. O tem govori kvaliteta realne tuljave:

Kot je spet izgubni kót, tokrat izgubni kot realne tuljave.

Zgled 2

10 m dolgo žico iz bakra, ki je prelakirana s slojem debeline in ima premer , spiralno navijemo na keramični valj premera (zavoji se med seboj dotikajo). Izračunajmo kvaliteto in izgubni kot tuljave pri . ⇒ Srednji premer tuljave , število ovojev in dolžina tuljave . Induktivnost in upornost navitja ter kvaliteta in izgubni kot so:

in

Pri nižji frekvenci je kvaliteta skromnejša, v nasprotnem je večja.

4.1 Realen kondenzator

4.3 Dielektrične izgube