8 Kompenzacija jalove moči (višji nivo)

[[Slika:OET2_a_poglavje_36_slika_04.svg‎|thumb|Kompenzacija jalove moči bremena induktivnega značaja s kondenzatorjem in pripadajoč kazalčni diagram.]]

Za distributerja električne energije je moteče prenašanje jalovega dela energije; to paralizira omrežje, krivec zanj pa so v glavnem elektromotorni pogoni oziroma bremena induktivnega značaja. Da bi se neželjeni učinek izmenjevanja energije omilil ali v celoti odpravil, se uporablja ukrep ''kompenzacije'', katerega srž je v tem, da se bremenu, recimo motorju, ki ima jalovo moč <latex>Q_{\rm{b}}</latex> pozitivno, vzporedno priključi kondenzator, ki ima jalovo moč negativno, ob primerni kapacitivnosti <latex>C</latex> pa ravno tolikšno, da v celoti kompenzira jalovo moč elektromotorja (slika 4). Določiti moramo le še njegovo kapacitivnost <latex>C</latex>. Kompleksna moč <latex>\underline S</latex> sestavljenega bremena je enaka vsoti kazalcev moči elektromotorja <latex>{\underline S _{\rm{b}}}</latex> in kondenzatorja <latex>{\underline S _{\rm{c}}}</latex>:

kar je tudi zagotovilo, da se med sestavljenim bremenom in omrežjem ne bo jalovo izmenjevala energija; energija bo v sestavljeno breme dotekala tako, kot da bi bilo to breme čisti upor. Kaj je tista novost, ki jo v zgodbo prinaša kompenzacijski kondenzator? Če se je pri nekompenziranem elektromotorju del energije izmenjeval med motorjem in omrežjem, potem se ta del energije pri kompenziranem bremenu izmenjuje le med motorjem in kondenzatorjem, torej znotraj sestavljenega bremena.