Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(5 intermediate revisions not shown) | |||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
+ | [[Image:eele_foto_145.jpg|thumb|right|Fotografija 145]] | ||
+ | [[Image:eele_foto_161.jpg|thumb|right|Fotografija 161]] | ||
+ | [[Image:eele_foto_198.jpg|thumb|right|Fotografija 198]] | ||
+ | [[Image:eele_foto_205.jpg|thumb|right|Fotografija 205]] | ||
Če tri pod kotom 120 ° postavljene tuljave priključimo prek trifaznega variaka na trifazno napetost 400/230 V (sl. a), se magnetna igla med tuljavami zavrti. | Če tri pod kotom 120 ° postavljene tuljave priključimo prek trifaznega variaka na trifazno napetost 400/230 V (sl. a), se magnetna igla med tuljavami zavrti. | ||
Vrstica 11: | Vrstica 15: | ||
- | Pri izvedbi statorja z enim parom magnetnih polov na navitje (dvopolna izvedba) | + | Pri izvedbi statorja z enim parom magnetnih polov na navitje (dvopolna izvedba) naredi vrtilno magnetno polje v času ene periode en vrtljaj, pri dveh parih pa le polovico vrtljaja (slika). |
Vrstica 22: | Vrstica 26: | ||
- | Največje število vrtljajev doseže torej vrtilno magnetno polje dvopolnega motorja pri ''p'' = 1 in sicer 3000, pri ''p'' = 2 1500, 3 1000 ... | + | Največje število vrtljajev doseže torej vrtilno magnetno polje dvopolnega motorja pri ''p'' = 1, in sicer 3000, pri ''p'' = 2 1500, 3 1000 ... |
Vrstica 43: | Vrstica 47: | ||
<pomembno> | <pomembno> | ||
- | *Trifazni motor s kletkastim rotorjem je asinhronski<ref>asynchron, gr. časovno neusklajeno</ref> motor. | + | *Trifazni motor s kletkastim rotorjem je asinhronski<ref>asynchron, gr. = časovno neusklajeno</ref> motor. |
- | *Razliki števila vrtljajev vrtilnega magnetnega polja in rotorja imenujemo slip<ref> | + | *Razliki števila vrtljajev vrtilnega magnetnega polja in rotorja imenujemo slip<ref>slip, ang. = zdrs</ref> motorja. |
</pomembno> | </pomembno> | ||
Vrstica 57: | Vrstica 61: | ||
Asinhronski motorji s kratkostično kletko so enostavni in zanesljivi in imajo nizke stroške izdelave. Služijo za pogon delovnih strojev majhnih do srednjih moči, velik izkoristek in faktor delavnosti pa imajo pri nazivnih podatkih. | Asinhronski motorji s kratkostično kletko so enostavni in zanesljivi in imajo nizke stroške izdelave. Služijo za pogon delovnih strojev majhnih do srednjih moči, velik izkoristek in faktor delavnosti pa imajo pri nazivnih podatkih. | ||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
- | |||
Trenutna redakcija s časom 17:04, 24. avgust 2010
Če tri pod kotom 120 ° postavljene tuljave priključimo prek trifaznega variaka na trifazno napetost 400/230 V (sl. a), se magnetna igla med tuljavami zavrti.
- Magnetna igla sledi magnetnemu polju.
- Trifazni tok, ki teče skozi tri pod kotom 120 º postavljene tuljave, ustvarja v prostoru med tuljavami vrtilno magnetno polje.
Vrtilno magnetno polje je osnova delovanja asinhronskih indukcijskih motorjev. Sliki a) in b) prikazujeta osnovno, dvopolno zgradbo navitij za ustvarjanje vtrilnega magnetnega polja. V praksi postavljamo navitja vrtilnega magnetnega polja v stator motorja (sl. b).
Pri izvedbi statorja z enim parom magnetnih polov na navitje (dvopolna izvedba) naredi vrtilno magnetno polje v času ene periode en vrtljaj, pri dveh parih pa le polovico vrtljaja (slika).
- Število vrtljajev vrtilnega magnetnega polja trifaznega toka je premo sorazmerno s frekvenco in obratno sorazmerno s številom parov magnetnih polov statorskega navitja motorja.
Največje število vrtljajev doseže torej vrtilno magnetno polje dvopolnega motorja pri p = 1, in sicer 3000, pri p = 2 1500, 3 1000 ...
Če bi v prostor z vrtečim se magnetnim poljem v notranjosti statorja postavimo kratkostični kletkast rotor (slika), bi se tudi ta zavrtel.
Vrteče se magnetno polje z gostoto B prečka palice v prvem trenutku še mirujočega rotorja in v njih inducira napetost. Zaradi kletkaste izvedbe rotorja inducirana napetost požene v naslednjem trenutku zančne kratkostične tokove, ki so osnova za silo toka na palice in navor rotorja.
- Trifazni elektromotor s kletkastim rotorjem je indukcijski asinhronski motor.
Zagonski tok motorja je največji. Z naraščajočim številom vrtljajev navor motorja M narašča, tok pa pada (slika). Navor pa se začne hitro zmanjševati, ko začne rotor motorja dohitevati vrtilno magnetno polje.
Zato rotor nikoli ne doseže števila vrtljajev vrtilnega magnetnega polja.
Motorji na osnovi vrtilnega magnetnega polja imajo desno smer vrtenja (smer urinega kazalca, gledano v smeri gredi rotorja s pogonske strani motorja), če so vodniki L1, L2 in L3 priključeni na sponke U1, V1 in W1.
- Smer vrtenja elektromotorja spremenimo, če zamenjamo poljubna priključna vodnika.
Asinhronski motorji s kratkostično kletko so enostavni in zanesljivi in imajo nizke stroške izdelave. Služijo za pogon delovnih strojev majhnih do srednjih moči, velik izkoristek in faktor delavnosti pa imajo pri nazivnih podatkih.
Opombe
8.4 Merjenje moči v trifaznih sistemih | 9 Kompenzacija jalove moči |