Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
| (2 intermediate revisions not shown) | |||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
[[Image:eele_slika_3_1_16.svg|thumb|right|Slika 3.1.16: Kondenzator v enosmernem in izmeničnem krogu]] | [[Image:eele_slika_3_1_16.svg|thumb|right|Slika 3.1.16: Kondenzator v enosmernem in izmeničnem krogu]] | ||
| + | [[Image:eele_foto_128.jpg|thumb|right|Fotografija 128]] | ||
| + | [[Image:eele_foto_043.jpg|thumb|right|Fotografija 43]] | ||
| + | [[Image:eele_foto_044.jpg|thumb|right|Fotografija 44]] | ||
| + | [[Image:eele_foto_045.jpg|thumb|right|Fotografija 45]] | ||
<poskus> | <poskus> | ||
'''Poskus 3.1.6:''' | '''Poskus 3.1.6:''' | ||
| + | |||
Kondenzator s kapacitivnostjo 10 μF priključimo zaporedno z mA-metrom najprej na enosmerno napetost 12 V (sl. 3.1.16 a) in potem na izmenično sinusno napetost 12 V/50 Hz. Izmerimo toka obeh priključitev in ju primerjajmo med seboj. | Kondenzator s kapacitivnostjo 10 μF priključimo zaporedno z mA-metrom najprej na enosmerno napetost 12 V (sl. 3.1.16 a) in potem na izmenično sinusno napetost 12 V/50 Hz. Izmerimo toka obeh priključitev in ju primerjajmo med seboj. | ||
*V primeru enosmerne napetosti je v krogu le kratkotrajni tok polnjenja kondenzatorja<ref>OE1, str. 188</ref>. | *V primeru enosmerne napetosti je v krogu le kratkotrajni tok polnjenja kondenzatorja<ref>OE1, str. 188</ref>. | ||
Trenutna redakcija s časom 17:55, 24. avgust 2010
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_3_1_16.svg", 958);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_128.jpg", 1200);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_043.jpg", 1200);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_044.jpg", 1200);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_045.jpg", 1200);)
Poskus 3.1.6:
Kondenzator s kapacitivnostjo 10 μF priključimo zaporedno z mA-metrom najprej na enosmerno napetost 12 V (sl. 3.1.16 a) in potem na izmenično sinusno napetost 12 V/50 Hz. Izmerimo toka obeh priključitev in ju primerjajmo med seboj.
- V primeru enosmerne napetosti je v krogu le kratkotrajni tok polnjenja kondenzatorja[1].
- V primeru izmenične napetosti je v krogu stalni električni tok.
- Kondenzator enosmernega toka ne prevaja, izmeničnega pa navidezno prevaja.
- Za enosmerni tok predstavlja kondenzator neskončno, za izmenični tok končno upornost.
V poskusu 3.1.6 a) smo zaznali le kratkotrajni tok ob sklenitvi električnega kroga. To je bil tok polnjenja kondenzatorja, dielektrik pa je onemogočal tok skozi kondenzator. V poskusu 3.1.6 b) pa izmenična napetost povzroča v električnem krogu tok izmeničnega polnjenja in praznjenja kondenzatorja, čeprav tudi v tem primeru skozi dielektrik kondenzatorja ni toka.
- Vzrok prevodnosti izmeničnega kroga s kondenzatorjem je izmenično polnjenje in praznjenje kondenzatorja.
- Prevodnost kondenzatorja v izmeničnem krogu imenujemo kapacitivna prevodnost[2] (BC).
S ponovitvijo poskusa 3.1.6 b) pri stalni kapacitivnosti in frekvenci in različnih napetostih bi ugotovili, da tudi v izmeničnem krogu s kondenzatorjem velja med napetostjo in tokom premo sorazmerje.
- Kapacitivna prevodnost je pri konstantni kapacitivnosti linearna prevodnost.
Pri zanemarljivi neidealnosti dielektrika kondenzatorja (idealiziranenem kondenzatorju), znani sinusni napetosti na kondenzatorju in znanem toku v električnem krogu s kondenzatorjem lahko kapacitivno prevodnost izračunamo na osnovi razmerja maksimalnih ali efektivnih vrednosti napetosti in toka:
Z obratnim sorazmerjem dobimo kapacitivno upornost[3] kondenzatorja v izmeničnem krogu (XC).
Primer:
V izmeničnem krogu s kondenzatorjem je tok 12 mA. Kolikšna sta kapacitivna prevodnost in upornost kondenzatorja, če je napetost na kondenzatorju 6 V?
Opombe
- ↑ OE1, str. 188
- ↑ Pravimo ji tudi susceptanca.
- ↑ Kondenzator se v izmeničnem krogu, podobno kot tuljava, vede re-aktivno – deluje kot breme in generator oziroma ima povratni učinek, zato pravimo upornosti kondenzatorja v izmeničnem krogu tudi reaktanca.
 3.1.3 Izmenični krog z idealiziranim kondenzatorjem
| 3.1.3.2 Časovni potek napetosti in toka..
|
