Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
| (5 intermediate revisions not shown) | |||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Image:eele_slika_1_23.svg|thumb|right|Slika 1.23: Impulzna oblika toka]] | [[Image:eele_slika_1_23.svg|thumb|right|Slika 1.23: Impulzna oblika toka]] | ||
[[Image:eele_slika_1_24.svg|thumb|right|Slika 1.24: Srednja vrednost periodične količine]] | [[Image:eele_slika_1_24.svg|thumb|right|Slika 1.24: Srednja vrednost periodične količine]] | ||
| + | [[Image:eele_foto_052.jpg|thumb|right|Fotografija 52]] | ||
| + | [[Image:eele_foto_053.jpg|thumb|right|Fotografija 53]] | ||
| + | [[Image:eele_foto_054.jpg|thumb|right|Fotografija 54]] | ||
| + | Pri '''usmerjanju''' izmeničnih količin in '''elektrolizi''' (npr. nanosu kovinskih prevlek na predmete, krmiljenju, npr. servomotorjev ... ) se pogosto srečujemo z '''impulzno''' obliko periodične količine (sl. 1.23). V takih primerih je dobro poznati tudi povprečno ali '''srednjo''' vrednost periodične količine. V bistvu je to ekvivalentna enosmerna količina, izračunamo pa jo na osnovi univerzalne enačbe: | ||
| - | |||
| - | + | <latex> {\rm{srednja\,\,vrednost}}\,=\,\frac{\rm{vsota\,\, povrsin} }{\rm{dolzina\,\,poteka}}||||||'''Enačba 1.13''' </latex> | |
| - | <latex> {\rm{ | + | |
| Vrstica 15: | Vrstica 17: | ||
<primer> | <primer> | ||
| - | |||
| - | |||
Izračunaj srednjo vrednost toka in napetosti, katerih časovna diagrama prikazujeta sliki 1.23 in 1.24.||| | Izračunaj srednjo vrednost toka in napetosti, katerih časovna diagrama prikazujeta sliki 1.23 in 1.24.||| | ||
| Vrstica 25: | Vrstica 25: | ||
| - | Za '''izmenične''' količine, kot je npr. sinusna (sl. 1.4), je razlika površin v periodi enaka '''nič''' zato velja: | + | Za '''izmenične''' količine, kot je npr. sinusna (sl. 1.4), je razlika površin v periodi enaka '''nič''', zato velja: |
| Vrstica 34: | Vrstica 34: | ||
Z medsebojno primerjavo srednjih vrednosti pogostejših izmeničnih in sestavljenih oblik nas informativno seznanja preglednica 1.2. | Z medsebojno primerjavo srednjih vrednosti pogostejših izmeničnih in sestavljenih oblik nas informativno seznanja preglednica 1.2. | ||
| + | |||
| + | |||
{{Hierarchy footer}} | {{Hierarchy footer}} | ||
Trenutna redakcija s časom 10:45, 24. avgust 2010
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_1_4.svg", 801);)
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_1_23.svg", 853);)
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_1_24.svg", 835);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_052.jpg", 1200);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_053.jpg", 1200);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_054.jpg", 1200);)
Pri usmerjanju izmeničnih količin in elektrolizi (npr. nanosu kovinskih prevlek na predmete, krmiljenju, npr. servomotorjev ... ) se pogosto srečujemo z impulzno obliko periodične količine (sl. 1.23). V takih primerih je dobro poznati tudi povprečno ali srednjo vrednost periodične količine. V bistvu je to ekvivalentna enosmerna količina, izračunamo pa jo na osnovi univerzalne enačbe:
- Srednjo vrednost periodične količine označujemo z malo poševno tiskano, zgoraj nadčrtano črko ū, ī ...
Primer:
Izračunaj srednjo vrednost toka in napetosti, katerih časovna diagrama prikazujeta sliki 1.23 in 1.24.Slika 1.23:
Slika 1.24:
Slika 1.24:
Za izmenične količine, kot je npr. sinusna (sl. 1.4), je razlika površin v periodi enaka nič, zato velja:
- Srednja vrednost poljubne izmenične količine je nič.
Z medsebojno primerjavo srednjih vrednosti pogostejših izmeničnih in sestavljenih oblik nas informativno seznanja preglednica 1.2.
 1.3 Efektivna vrednost sinusne količine
| 1.5 Fazni premik in fazni kot
|
