Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
m |
|
(2 intermediate revisions not shown) |
Vrstica 1: |
Vrstica 1: |
- | [[Slika:OET2_a_poglavje_04_slika_05.svg|thumb|Pulzirajoči tok in njegova efektivna vrednost.]] | + | [[Slika:eele_slika_visji_005.svg|thumb|Slika 5: Pulzirajoči tok in njegova efektivna vrednost.]] |
- | Moč v uporu, <latex>Ri^2 = Gu^2</latex>, energija v kondenzatorju, <latex>Cu^2/2</latex>, in energija v tuljavi, <latex>Li^2/2</latex>, so sorazmerne kvadratu toka oziroma napetosti. Če bosta napetost na kondenzatorju (ali uporu) ali tok skozi tuljavo (ali upor) periodična, bosta takšni tudi ustrezni energiji oziroma moč; smiselno je torej govoriti o poprečjih moči in energij oziroma o srednjih vrednostih kvadrata napetosti in kvadrata toka. Kvadratna korena teh srednjih vrednosti določata novi značilnici; imenujemo ju ''efektivna vrednost'' <latex>I_{ {\mathrm{ef}</latex> toka <latex>i</latex> in ''efektivna vrednost'' <latex>U_{ {\mathrm{ef}</latex> napetosti <latex>u</latex>. Če ostaja delitev periode enaka kot pri srednji vrednosti, potem določa efektivno vrednost toka <latex>i</latex> tale izraz: | + | Moč v uporu, <latex>Ri^2 = Gu^2</latex>, energija v kondenzatorju, <latex>Cu^2/2</latex> in energija v tuljavi, <latex>Li^2/2</latex> so sorazmerne kvadratu toka oziroma napetosti. Če bosta napetost na kondenzatorju (ali uporu) ali tok skozi tuljavo (ali upor) periodična, bosta takšni tudi ustrezni energiji oziroma moč; smiselno je torej govoriti o poprečjih moči in energij oziroma o srednjih vrednostih kvadrata napetosti in kvadrata toka. Kvadratna korena teh srednjih vrednosti določata novi značilnici; imenujemo ju ''efektivna vrednost'' <latex>I_{ {\mathrm{ef}</latex> toka <latex>i</latex> in ''efektivna vrednost'' <latex>U_{ {\mathrm{ef}</latex> napetosti <latex>u</latex>. Če ostaja delitev periode enaka kot pri srednji vrednosti, potem določa efektivno vrednost toka <latex>i</latex> tale izraz: |
| | | |
| | | |
Vrstica 6: |
Vrstica 6: |
| | | |
| | | |
- | '''Zgled 3. ''' | + | '''Zgled 3 ''' |
- | Začnimo z impulznim tokom. Naj je čas <latex>T_1</latex> trajanje impulza jakosti <latex>I_0</latex>, <latex>T_2</latex> pa čas pavze, da npr. pretikalo stikala v vodniku dvovoda med uporom in virom izmenjaje preklapljamo (slika 5). Določimo efektivno vrednost toka! ⇒ Perioda <latex>T=T_1+T_2</latex>. Zaradi impulznosti zadostuje periodo razdeliti na dva intervala, trajanj <latex>T_1</latex> in <latex>T_2</latex>. Za efektivno vrednost toka dobimo tole formulo: | + | Začnimo z impulznim tokom. Naj je čas <latex>T_1</latex> trajanje impulza jakosti <latex>I_0</latex>, <latex>T_2</latex> pa čas pavze, da npr. pretikalo stikala v vodniku dvovoda med uporom in virom izmenjaje preklapljamo (slika 5). Določimo efektivno vrednost toka. ⇒ Perioda <latex>T=T_1+T_2</latex>. Zaradi impulznosti zadostuje periodo razdeliti na dva intervala, trajanj <latex>T_1</latex> in <latex>T_2</latex>. Za efektivno vrednost toka dobimo tole formulo: |
| | | |
| | | |
Vrstica 13: |
Vrstica 13: |
| | | |
| | | |
- | Primer! Pri sklenjenem stikalu je tok skozi upor upornosti 20 Ω enak 3 A; pretikalo stikala preklapljamo tako, da je stikalo 1 s sklenjeno, 3 s pa razklenjeno. Efektivna vrednost toka je torej 1,5 A, srednja moč v uporu pa (1,5 A)<sup>2</sup> · 20 Ω = 45 W.<br> | + | Primer: Pri sklenjenem stikalu je tok skozi upor upornosti 20 Ω enak 3 A; pretikalo stikala preklapljamo tako, da je stikalo 1 s sklenjeno, 3 s pa razklenjeno. Efektivna vrednost toka je torej 1,5 A, srednja moč v uporu pa (1,5 A)<sup>2</sup> · 20 Ω = 45 W.<br> |
| | | |
- |
| |
- | == Efektivna vrednost harmonične funkcije ==
| |
- | Pri harmonični napetosti (toku)
| |
- |
| |
- |
| |
- | <latex>u = u(t) = U_{\mathrm{m} } \cos (\omega t + \alpha _u ),</latex>
| |
- |
| |
- |
| |
- | bomo postopali nekoliko drugače in se izognili nepregledni vsoti. Pišimo:<ref><latex>2\cos ^2 x = (1 + \cos 2x).</latex></ref>
| |
- |
| |
- |
| |
- | <latex>U_{ {\mathrm{ef} }{\mathrm{.} } }^{\mathrm{2} } = \overline {u^2 } = \overline {U_{\mathrm{m} }^{\mathrm{2} } \cos ^2 (\omega t + \alpha _u )} = \overline { {\textstyle{\frac{1}{2} } }\left( {1 + \cos 2(\omega t + \alpha _u )} \right)} U_{\mathrm{m} }^{\mathrm{2} } = </latex>
| |
- |
| |
- |
| |
- | <latex>{\textstyle{\frac{1}{2} } }\left( {1 + \overline {\cos 2(\omega t + \alpha _i )} } \right)U_{\mathrm{m} }^{\mathrm{2} } = {\textstyle{\frac{1}{2} } }U_{\mathrm{m} }^{\mathrm{2} } .</latex>
| |
- |
| |
- |
| |
- | Izraz pod črto smo preoblikovali, se sklicevali na ničelno srednjo vrednost harmonične funkcije in dobili zelo enostaven rezultat:
| |
- |
| |
- |
| |
- | <latex>{U_{ {\mathrm{ef} }{\mathrm{.} } } = U_{\mathrm{m} } /\sqrt {\mathrm{2} } \cong {\mathrm{0,707} }U_{\mathrm{m} } {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }U_{\mathrm{m} } = \sqrt {\mathrm{2} } U_{ {\mathrm{ef} }{\mathrm{.} } } \cong {\mathrm{1,414} }U_{ {\mathrm{ef} }{\mathrm{.} } } .}</latex>
| |
- |
| |
- |
| |
- | Efektivna vrednost sinusne funkcije ustreza (okoli) 71 % temenske vrednosti.
| |
- |
| |
- |
| |
- | <references />
| |
| | | |
| {{Hierarchy footer}} | | {{Hierarchy footer}} |
Trenutna redakcija s časom 15:47, 12. julij 2010
Slika 5: Pulzirajoči tok in njegova efektivna vrednost.
Moč v uporu,
, energija v kondenzatorju,
in energija v tuljavi,
so sorazmerne kvadratu toka oziroma napetosti. Če bosta napetost na kondenzatorju (ali uporu) ali tok skozi tuljavo (ali upor) periodična, bosta takšni tudi ustrezni energiji oziroma moč; smiselno je torej govoriti o poprečjih moči in energij oziroma o srednjih vrednostih kvadrata napetosti in kvadrata toka. Kvadratna korena teh srednjih vrednosti določata novi značilnici; imenujemo ju
efektivna vrednost toka
in
efektivna vrednost napetosti
. Če ostaja delitev periode enaka kot pri srednji vrednosti, potem določa efektivno vrednost toka
tale izraz:
Zgled 3
Začnimo z impulznim tokom. Naj je čas
trajanje impulza jakosti
,
pa čas pavze, da npr. pretikalo stikala v vodniku dvovoda med uporom in virom izmenjaje preklapljamo (slika 5). Določimo efektivno vrednost toka. ⇒ Perioda
. Zaradi impulznosti zadostuje periodo razdeliti na dva intervala, trajanj
in
. Za efektivno vrednost toka dobimo tole formulo:
Primer: Pri sklenjenem stikalu je tok skozi upor upornosti 20 Ω enak 3 A; pretikalo stikala preklapljamo tako, da je stikalo 1 s sklenjeno, 3 s pa razklenjeno. Efektivna vrednost toka je torej 1,5 A, srednja moč v uporu pa (1,5 A)2 · 20 Ω = 45 W.
Podpoglavja: