Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Nova stran z vsebino: Slika 3.1.7: Tuljava v enosmernem in izmeničnem krogu <poskus> '''Poskus 3.1.4:''' Tuljavo s čim večjo induktivnostjo in čim ma…) |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
| - | |||
| - | |||
<poskus> | <poskus> | ||
'''Poskus 3.1.4:''' | '''Poskus 3.1.4:''' | ||
Tuljavo s čim večjo induktivnostjo in čim manjšo ohmsko upornostjo navitja priključimo najprej na enosmerno napetost 12 V (sl. 3.1.7 a) in potem na izmenično napetost z efektivno vrednostjo 12 V (sl. 3.1.7 b). V obeh primerih izmerimo tok. | Tuljavo s čim večjo induktivnostjo in čim manjšo ohmsko upornostjo navitja priključimo najprej na enosmerno napetost 12 V (sl. 3.1.7 a) in potem na izmenično napetost z efektivno vrednostjo 12 V (sl. 3.1.7 b). V obeh primerih izmerimo tok. | ||
| - | + | [[Image:eele_slika_3_1_7.svg|thumb|right|Slika 3.1.7: Tuljava v enosmernem in izmeničnem krogu]] | |
*Efektivni izmenični tok je veliko manjši od enosmernega</poskus> | *Efektivni izmenični tok je veliko manjši od enosmernega</poskus> | ||
Redakcija: 15:59, 12. maj 2010
Poskus 3.1.4:
Tuljavo s čim večjo induktivnostjo in čim manjšo ohmsko upornostjo navitja priključimo najprej na enosmerno napetost 12 V (sl. 3.1.7 a) in potem na izmenično napetost z efektivno vrednostjo 12 V (sl. 3.1.7 b). V obeh primerih izmerimo tok.
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_3_1_7.svg", 1024);)
- Efektivni izmenični tok je veliko manjši od enosmernega
- Tuljava dobro prevaja enosmerni tok.
- Tuljava praviloma prevaja izmenični tok veliko slabše kot enosmerni tok.
Ker je vzrok za manjši tok pri enaki napetosti lahko le večja upornost in ker je ohmska upornost navitja v obeh primerih enaka, lahko sklepamo:
- Tuljava se upira izmeničnemu toku poleg z ohmsko upornostjo navitja še z neko dodatno upornostjo.
Če v idealizirani tuljavi relativno majhno ohmsko upornost navitja, ki jo lahko izmerimo z Ω-metrom, zanemarimo, ostane le omenjena »dodatna« upornost, ki pa je prisotna le v primeru toka v ovojih tuljave. Vzrok te upornosti je torej povsem drugačen od vzroka ohmske upornosti (lastnosti snovi), zato je ne moremo izmeriti z Ω-metrom.
Do podobne ugotovitve kot v poskusu 3.1.6 smo prišli že pri spoznavanju napetosti lastne indukcije[1] v tuljavi, ki nasprotuje napetosti izvora in ovira tok, ki jo povzroča.
- Vzrok upornosti tuljave v izmeničnem krogu je napetost lastne indukcije v ovojih tuljave.
- Upornost tuljave, ki jo v izmeničnem krogu povzroča napetost lastne indukcije, imenujemo induktivna upornost[2] (XL).
Pri zanemarljivi ohmski upornosti navitja, znani sinusni napetosti na tuljavi in toku skozi tuljavo lahko induktivno upornost izračunamo z razmerjem maksimalnih ali, iz praktičnih razlogov, tudi efektivnih vrednosti napetosti in toka:
Primer:
Primer:Tok skozi tuljavo z zanemarljivo ohmsko upornostjo navitja, ki je priključena na sinusno izmenično napetost 230 V, je 5 A. Kolikšna je induktivna upornost tuljave?
Opombe
- ↑ OE1, str. 236
- ↑ Tuljava se v izmeničnem krogu vede re-aktivno – deluje kot breme in generator oziroma ima povratni učinek. Zato upornosti tuljave v izmeničnem krogu pravimo tudi reaktanca.
 3.1.2 Izmenični krog z idealizirano tuljavo
| 3.1.2.2 Časovni potek napetosti in toka.
|
