8 Kompenzacija jalove moči (višji nivo)

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 10:37, 6. april 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) ← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) m (1 revision) Novejše urejanje →

---

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Za distributerja električne energije je moteče prenašanje jalovega dela energije; to paralizira omrežje, krivec zanj pa so v glavnem elektromotorni pogoni oziroma bremena induktivnega značaja. Da bi se neželjeni učinek izmenjevanja energije omilil ali v celoti odpravil, se uporablja ukrep kompenzacije, katerega srž je v tem, da se bremenu, recimo motorju, ki ima jalovo moč pozitivno, vzporedno priključi kondenzator, ki ima jalovo moč negativno, ob primerni kapacitivnosti pa ravno tolikšno, da v celoti kompenzira jalovo moč elektromotorja (slika 4). Določiti moramo le še njegovo kapacitivnost . Kompleksna moč sestavljenega bremena je enaka vsoti kazalcev moči elektromotorja in kondenzatorja :

Očitno bo jalova moč sestavljenega bremena enaka nič, ko bo

kar je tudi zagotovilo, da se med sestavljenim bremenom in omrežjem ne bo jalovo izmenjevala energija; energija bo v sestavljeno breme dotekala tako, kot da bi bilo to breme čisti upor. Kaj je tista novost, ki jo v zgodbo prinaša kompenzacijski kondenzator? Če se je pri nekompenziranem elektromotorju del energije izmenjeval med motorjem in omrežjem, potem se ta del energije pri kompenziranem bremenu izmenjuje le med motorjem in kondenzatorjem, torej znotraj sestavljenega bremena.

Podpoglavja:

• 8.1 Nepopolna kompenzacija

7.6.5 Večfazni sistemi

8.1 Nepopolna kompenzacija