e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
m (1 revision)
Vrstica 1: Vrstica 1:
-
Kot primer nekočljivega izklopa tuljave naj služi vezje z dvema stikaloma (slika 10). Ob ''t''<sub>0</sub> = 0 s sprožimo s prvim polnjenje, ki se pri toku skozi upora in tuljavo vrši s časovno konstanto ''&tau;''<sub>12</sub> = ''L'' / (''R''<sub>1</sub> + ''R''<sub>2</sub>), z drugim stikalom pa v trenutku ''t''<sub>1</sub> s kratkostičenjem vzpostavimo dva ločena tokokroga: v levem določata tok vir in prvi upor, v desnem tokokrogu pa se odvija praznjenje tuljave.
+
Kot primer nekočljivega izklopa tuljave naj služi vezje z dvema stikaloma (slika 10). Ob ''t''<sub>0</sub> = 0 s sprožimo s prvim polnjenje, ki se pri toku skozi upora in tuljavo polni s časovno konstanto ''&tau;''<sub>12</sub> = ''L'' / (''R''<sub>1</sub> + ''R''<sub>2</sub>), z drugim stikalom pa v trenutku ''t''<sub>1</sub> s kratkostičenjem vzpostavimo dva ločena tokokroga: v levem določata tok vir in prvi upor, v desnem tokokrogu pa se odvija praznjenje tuljave.
Naj ima tok tuljave ob času ''t''<sub>1</sub> vrednost ''I''<sub>1</sub>. Enačba druge zanke je naslednja:
Naj ima tok tuljave ob času ''t''<sub>1</sub> vrednost ''I''<sub>1</sub>. Enačba druge zanke je naslednja:
Vrstica 5: Vrstica 5:
<latex>t\,\, \textgreater\,\, {t_1}\,:\,\,{\rm{ }}{u_2}\, +\, {u_L}\, =\, 0{\rm{  \,\,\,\,\,in  \,\,\,\,\,}}{u_2}\, = \,{R_2}i{\rm{\,\,\,\,\,  ter \,\,\,\,\, }}{u_L}\, = \,L\frac{{\rm{d}}i}{{\rm{d}}t}{\rm{ }} \,\,\,\,\,\Rightarrow\,\,\,\,\, {\rm{ }}{R_2}i\, +\, {u_L}\, =\, 0.</latex>
<latex>t\,\, \textgreater\,\, {t_1}\,:\,\,{\rm{ }}{u_2}\, +\, {u_L}\, =\, 0{\rm{  \,\,\,\,\,in  \,\,\,\,\,}}{u_2}\, = \,{R_2}i{\rm{\,\,\,\,\,  ter \,\,\,\,\, }}{u_L}\, = \,L\frac{{\rm{d}}i}{{\rm{d}}t}{\rm{ }} \,\,\,\,\,\Rightarrow\,\,\,\,\, {\rm{ }}{R_2}i\, +\, {u_L}\, =\, 0.</latex>
-
Zadnjo enačbo odvajajmo; dobimo enačbo za napetost in časovno konstanto:
+
Zadnjo enačbo odvajajmo, dobimo enačbo za napetost in časovno konstanto:
<latex>{R_2}\frac{{\rm{d}}i}{{\rm{d}}t}\, +\, \frac{{\rm{d}}{u_L}}{{\rm{d}}t}\, =\, 0{\rm{ }}
<latex>{R_2}\frac{{\rm{d}}i}{{\rm{d}}t}\, +\, \frac{{\rm{d}}{u_L}}{{\rm{d}}t}\, =\, 0{\rm{ }}
Vrstica 28: Vrstica 28:
<latex>{{u_2}\, =\,  - {u_L} \,= \,{R_2}{I_1}{{\mathop{\rm e}\nolimits} ^{ - \,(t\, -\, {t_1})/{\tau _2}}}{\rm{ }} \,\,\,\,\,\Rightarrow\,\,\,\,\, {\rm{ }}i\, =\, {u_2}/{R_2} \,=\, {I_1}{{\mathop{\rm e}\nolimits} ^{ - \,(t\, -\, {t_1})/{\tau _2}}}.}</latex>
<latex>{{u_2}\, =\,  - {u_L} \,= \,{R_2}{I_1}{{\mathop{\rm e}\nolimits} ^{ - \,(t\, -\, {t_1})/{\tau _2}}}{\rm{ }} \,\,\,\,\,\Rightarrow\,\,\,\,\, {\rm{ }}i\, =\, {u_2}/{R_2} \,=\, {I_1}{{\mathop{\rm e}\nolimits} ^{ - \,(t\, -\, {t_1})/{\tau _2}}}.}</latex>
-
Po nekaj časovnih konstantah se tuljava izprazni, akumulirana energija se v celoti pretvori v toploto v drugem uporu in brez nevšečnih iskrenj moremo izklopiti obe stikali; tuljava je pripravljena za nov vklop. Zanimiv je morda še tok is skozi drugo stikalo:
+
Po nekaj časovnih konstantah se tuljava izprazni, akumulirana energija se v celoti pretvori v toploto v drugem uporu in brez nevšečnih iskrenj lahko izklopimo obe stikali, tuljava je pripravljena za nov vklop. Zanimiv je morda še tok skozi drugo stikalo:
<latex>{i_{\rm{s}}}\, =\, U/{R_1} \,-\, {I_1}{{\mathop{\rm e}\nolimits} ^{ - \,(t \,-\, {t_1})/{\tau _2}}}.</latex>.
<latex>{i_{\rm{s}}}\, =\, U/{R_1} \,-\, {I_1}{{\mathop{\rm e}\nolimits} ^{ - \,(t \,-\, {t_1})/{\tau _2}}}.</latex>.
{{Hierarchy footer}}
{{Hierarchy footer}}

Redakcija: 09:53, 8. junij 2010

Kot primer nekočljivega izklopa tuljave naj služi vezje z dvema stikaloma (slika 10). Ob t0 = 0 s sprožimo s prvim polnjenje, ki se pri toku skozi upora in tuljavo polni s časovno konstanto τ12 = L / (R1 + R2), z drugim stikalom pa v trenutku t1 s kratkostičenjem vzpostavimo dva ločena tokokroga: v levem določata tok vir in prvi upor, v desnem tokokrogu pa se odvija praznjenje tuljave.

Naj ima tok tuljave ob času t1 vrednost I1. Enačba druge zanke je naslednja:

Zadnjo enačbo odvajajmo, dobimo enačbo za napetost in časovno konstanto:

Možna rešitev za napetost na tuljavi je:

Tik po vklopu drugega stikala ima tok skozi tuljavo vrednost I1, kar da:

Napetost tuljave določa funkcija

Napetost na drugem uporu in tok ob praznjenju tuljave sta (slika 11):

Po nekaj časovnih konstantah se tuljava izprazni, akumulirana energija se v celoti pretvori v toploto v drugem uporu in brez nevšečnih iskrenj lahko izklopimo obe stikali, tuljava je pripravljena za nov vklop. Zanimiv je morda še tok skozi drugo stikalo:

.



5.11 Izklop tuljave 6 Resonančni pojavi (višji nivo)

Osebna orodja