3.5 Prilagoditev

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 22:09, 7. junij 2010 (view source) Andrej (Pogovor | prispevki) ← Starejša redakcija		Trenutna redakcija s časom 18:28, 12. julij 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki)
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_05.svg‎|thumb|Breme spremenljive impedance je priključeno na realen izmenični vir; sprašujemo se po primerni vrednosti impedance bremena, da bo delovna moč v njem največja.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_048.svg‎|thumb|Slika 48: Breme spremenljive impedance je priključeno na realen izmenični vir; sprašujemo se po primerni vrednosti impedance bremena, da bo delovna moč v njem največja.]]
-	[[Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_06.svg‎|thumb|Kazalčni diagram toka in napetosti v primeru, ko je na izmenični vir priključeno prilagojeno breme. ]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_049.svg‎|thumb|Slika 49: Kazalčni diagram toka in napetosti v primeru, ko je na izmenični vir priključeno prilagojeno breme. ]]
	Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju, kolikšna naj bo upornost bremena, ki ga priključimo na realen vir, da bo moč v bremenu maksimalna. Ugotovili smo, da je tolikšna takrat, ko je upornost bremena enaka nadomestni notranji upornosti vira.		Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju, kolikšna naj bo upornost bremena, ki ga priključimo na realen vir, da bo moč v bremenu maksimalna. Ugotovili smo, da je tolikšna takrat, ko je upornost bremena enaka nadomestni notranji upornosti vira.
-	In kako je s to rečjo v izmeničnem vezju? Imejmo nek realen harmonični vir z določeno nadomestno notranjo impedanco. Modelno vezje takšnega vira oblikuje npr. zaporedna vezava neodvisnega napetostnega vira, ki mu pripada kazalec <latex>\underline U_{\mathrm{g}}</latex>, in pasivnega dvopola, katerega impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{g}}</latex> ustreza nadomestni notranji impedanci vira. Na vir priključimo kompleksno breme (slika 5) in se vprašajmo, kolikšna naj bo impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{b}}</latex> bremena, da bo delovna moč <latex>P_{\mathrm{b}}</latex> v njem maksimalna. Aktivna moč je določena z realnim delom kazalca moči:	+	In kako je s to rečjo v izmeničnem vezju? Imejmo nek realen harmonični vir z določeno nadomestno notranjo impedanco. Modelno vezje takšnega vira oblikuje npr. zaporedna vezava neodvisnega napetostnega vira, ki mu pripada kazalec <latex>\underline U_{\mathrm{g}}</latex>, in pasivnega dvopola, katerega impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{g}}</latex> ustreza nadomestni notranji impedanci vira. Na vir priključimo kompleksno breme (slika 48) in se vprašajmo, kolikšna naj bo impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{b}}</latex> bremena, da bo delovna moč <latex>P_{\mathrm{b}}</latex> v njem maksimalna. Aktivna moč je določena z realnim delom kazalca moči:
Vrstica 43:		Vrstica 43:
-	Ob prilagoditvi oblikujeta kazalca delnih napetosti s kazalcem napetosti vira enakokrak trikotnik, preseneča pa to, da sta v primeru <latex>X_{\mathrm{g}} \gg R_{\mathrm{g}}</latex> kraka tega trikotnika zelo dolga, da je absolutna vrednost kazalca napetosti na bremenu takrat celo nekajkrat večja od absolutne vrednosti kazalca napetosti odprtih sponk; spet nekaj, česar v enosmernih razmerah nismo srečali (slika 6).	+	Ob prilagoditvi oblikujeta kazalca delnih napetosti s kazalcem napetosti vira enakokrak trikotnik, preseneča pa to, da sta v primeru <latex>X_{\mathrm{g}} \gg R_{\mathrm{g}}</latex> kraka tega trikotnika zelo dolga, da je absolutna vrednost kazalca napetosti na bremenu takrat celo nekajkrat večja od absolutne vrednosti kazalca napetosti odprtih sponk; spet nekaj, česar v enosmernih razmerah nismo srečali (slika 49).
	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

---

Trenutna redakcija s časom 18:28, 12. julij 2010

Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju, kolikšna naj bo upornost bremena, ki ga priključimo na realen vir, da bo moč v bremenu maksimalna. Ugotovili smo, da je tolikšna takrat, ko je upornost bremena enaka nadomestni notranji upornosti vira.

In kako je s to rečjo v izmeničnem vezju? Imejmo nek realen harmonični vir z določeno nadomestno notranjo impedanco. Modelno vezje takšnega vira oblikuje npr. zaporedna vezava neodvisnega napetostnega vira, ki mu pripada kazalec , in pasivnega dvopola, katerega impedanca ustreza nadomestni notranji impedanci vira. Na vir priključimo kompleksno breme (slika 48) in se vprašajmo, kolikšna naj bo impedanca bremena, da bo delovna moč v njem maksimalna. Aktivna moč je določena z realnim delom kazalca moči:

Amplitudo toka določa kvocient amplitude napetosti neodvisnega vira in absolutne vrednosti vsote notranje impedance in impedance bremena:

Naša naloga je najti takšna in , da bo moč maksimalna. Imenovalec ulomka bo kar najmanjši, aktivna moč pa kar največja, ko bo vsota reaktanc bremena in notranjega elementa enaka nič; to je

pri je

Izraz spominja na enosmerno vezje, kot da bi na enosmerni vir z napetostjo odprtih sponk; in notranjo upornostjo priključili breme z upornostjo in se vprašali po moči v bremenu. Ker pa odgovor od tam že poznamo (da je moč v bremenu maksimalna, ko je njegova upornost enaka notranji), sledi: Aktivna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je rezistanca bremena enaka rezistanci notranjega elementa in ko je hkrati tudi reaktanca bremena enaka negativni reaktanci notranjega elementa:

Odgovor je tu. Delovna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je impedanca bremena enaka konjugirani notranji impedanci vira. Takrat pravimo, da je kompleksno breme prilagojeno na realen harmonični vir.

V primeru prilagoditve je kazalec toka skozi breme sofazen s kazalcem napetosti vira in tudi izraz za maksimalno moč v bremenu je sila preprost:

Zanimiva sta tudi kazalca napetosti na notranjem elementu in na bremenu:

in

Ob prilagoditvi oblikujeta kazalca delnih napetosti s kazalcem napetosti vira enakokrak trikotnik, preseneča pa to, da sta v primeru kraka tega trikotnika zelo dolga, da je absolutna vrednost kazalca napetosti na bremenu takrat celo nekajkrat večja od absolutne vrednosti kazalca napetosti odprtih sponk; spet nekaj, česar v enosmernih razmerah nismo srečali (slika 49).

3.4 Tokovni delilnik

3.6 Tokovni generator