2.4.2 Nadomestno vezje sestavljenega dvopola

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) m (1 revision) ← Starejša redakcija		Redakcija: 21:53, 7. junij 2010 (view source) Andrej (Pogovor | prispevki) Novejše urejanje →
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Slika:OET2_a_poglavje_29_slika_17.svg‎|thumb|Nadomestni vezji dvopola, ki ima induktivni značaj.]]		[[Slika:OET2_a_poglavje_29_slika_17.svg‎|thumb|Nadomestni vezji dvopola, ki ima induktivni značaj.]]
-	Pri obravnavi enosmernih vezij smo ugotovili, da moremo sestavljeno breme nadomestiti z uporom, katerega upornost je enaka nadomestni upornosti bremena; verjetno bo takšna možnost koristna tudi v izmeničnih vezjih. Poglejmo! Če ima breme induktivni značaj, ga moremo nadomestiti z uporom in tuljavo v zaporedni ali vzporedni vezavi, če pa je njegov značaj kapacitivni, ga moremo nadomestiti s kondenzatorjem in uporom v vzporedni ali zaporedni vezavi. Nadomestno in originalno vezje sta si pri določeni frekvenci ekvivalentna, če se ujemata v imitancah. Imejmo breme induktivnega značaja, za katerega vemo, da ima pri krožni frekvenci <latex>\omega</latex> impedanco <latex>{\underline Z _{\rm{b}}} = {R_{\rm{b}}} + {\rm{j}}{X_{\rm{b}}}</latex> (slika 17). Iz primerjave imitanc sledijo elementi nadomestnih vezij:	+	Pri obravnavi enosmernih vezij smo ugotovili, da moremo sestavljeno breme nadomestiti z uporom, katerega upornost je enaka nadomestni upornosti bremena; verjetno bo takšna možnost koristna tudi v izmeničnih vezjih. Poglejmo. Če ima breme induktivni značaj, ga lahko nadomestimo z uporom in tuljavo v zaporedni ali vzporedni vezavi, če pa je njegov značaj kapacitivni, ga lahko nadomestimo s kondenzatorjem in uporom v vzporedni ali zaporedni vezavi. Nadomestno in originalno vezje sta si pri določeni frekvenci ekvivalentna, če se ujemata v imitancah. Imejmo breme induktivnega značaja, za katerega vemo, da ima pri krožni frekvenci <latex>\omega</latex> impedanco <latex>{\underline Z _{\rm{b}}} = {R_{\rm{b}}} + {\rm{j}}{X_{\rm{b}}}</latex> (slika 17). Iz primerjave imitanc sledijo elementi nadomestnih vezij:
Vrstica 12:		Vrstica 12:
-	'''Zgled 4. '''	+	'''Zgled 4 '''
-	Z osciloskopom opazujemo sinusoidi toka in napetosti na bremenu. Iz zaslona odčitamo amplitudi napetosti in toka, 17 V in 25 mA, ter periodo, 2 ms, in razberemo, da tok fazno prehiteva napetost za 35 °. Določimo elemente modelnih vezij! ⇒ Ker tok fazno prehiteva napetost, je značaj bremena kapacitiven; kot <latex>\phi</latex> = –35°. Izračunajmo krožno frekvenco in imitanci bremena:	+	Z osciloskopom opazujemo sinusoidi toka in napetosti na bremenu. Iz zaslona odčitamo amplitudi napetosti in toka, 17 V in 25 mA, ter periodo, 2 ms, in razberemo, da tok fazno prehiteva napetost za 35 °. Določimo elemente modelnih vezij. ⇒ Ker tok fazno prehiteva napetost, je značaj bremena kapacitiven; kot <latex>\phi</latex> = –35°. Izračunajmo krožno frekvenco in imitanci bremena:

---

Redakcija: 21:53, 7. junij 2010

Pri obravnavi enosmernih vezij smo ugotovili, da moremo sestavljeno breme nadomestiti z uporom, katerega upornost je enaka nadomestni upornosti bremena; verjetno bo takšna možnost koristna tudi v izmeničnih vezjih. Poglejmo. Če ima breme induktivni značaj, ga lahko nadomestimo z uporom in tuljavo v zaporedni ali vzporedni vezavi, če pa je njegov značaj kapacitivni, ga lahko nadomestimo s kondenzatorjem in uporom v vzporedni ali zaporedni vezavi. Nadomestno in originalno vezje sta si pri določeni frekvenci ekvivalentna, če se ujemata v imitancah. Imejmo breme induktivnega značaja, za katerega vemo, da ima pri krožni frekvenci impedanco (slika 17). Iz primerjave imitanc sledijo elementi nadomestnih vezij:

in

in

Brž ko bi bila krožna frekvenca vzbujanja neka druga, bi se spremenila tako impedanca bremena kot tudi elementi nadomestnih vezij.

Zgled 4

Z osciloskopom opazujemo sinusoidi toka in napetosti na bremenu. Iz zaslona odčitamo amplitudi napetosti in toka, 17 V in 25 mA, ter periodo, 2 ms, in razberemo, da tok fazno prehiteva napetost za 35 °. Določimo elemente modelnih vezij. ⇒ Ker tok fazno prehiteva napetost, je značaj bremena kapacitiven; kot = –35°. Izračunajmo krožno frekvenco in imitanci bremena:

Pri zaporedni vezavi upora in kondenzatorja izhajamo iz impedance:

pri vzporedni vezavi pa iz admitance bremena:

in

2.4.1 Realna in imaginarna dela imitanc

2.5 Trenutna moč