4.3 Dielektrične izgube

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) m (1 revision) ← Starejša redakcija		Trenutna redakcija s časom 22:34, 7. junij 2010 (view source) Andrej (Pogovor | prispevki)
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	Po enačbi izgleda, da ima kondenzator (dielektrik) pri visokih frekvencah kvaliteto zelo visoko, kar žal ni čisto res. Takrat se v dielektriku dogaja nekaj, česar pri nižjih frekvencah ni zaznati: prihaja do faznega kasnjenja polarizacije za poljsko jakostjo; za poljsko jakostjo zaostaja zato tudi gostota pretoka. Posledično kasni za napetostjo kondenzatorja tudi njegov naboj, to pa pomeni, da polnilni tok ne prehiteva napetosti za 90 °, ampak za manj. Fazni kot kondenzatorja je zato manjši, kot <latex>\delta</latex> oziroma notranja energija v izolantu pa večja kot bi bila sicer (brez kasnjenja). Notranja energija oziroma sproščena toplota v izolantu po novem torej ni le posledica izolacijskega toka (joulske izgube), ampak je tudi posledica kasnjenja polarizacije oziroma iz nje izvirajočih ''dielektričnih izgub''. Dielektrični način segrevanja se uporablja v mikrovalovni pečici. Kako? Živila imajo visoko vsebnost vode (vodnih molekul, dipolov); ker pa v visokofrekvenčnem (GHz) polju zasuki dipolov ne morejo povsem slediti spreminjanju poljske jakosti, za njo pač fazno kasnijo, kar rezultira v že prej omenjen toplotni učinek. Dielektrično segrevanje se s uporablja tudi za preoblikovanje in varjenje plastičnih snovi.	+	Po enačbi izgleda, da ima kondenzator (dielektrik) pri visokih frekvencah kvaliteto zelo visoko, kar žal ni čisto res. Takrat se v dielektriku dogaja nekaj, česar pri nižjih frekvencah ni zaznati: prihaja do faznega kasnjenja polarizacije za poljsko jakostjo. Za poljsko jakostjo zaostaja zato tudi gostota pretoka. Posledično kasni za napetostjo kondenzatorja tudi njegov naboj, to pa pomeni, da polnilni tok ne prehiteva napetosti za 90 °, ampak za manj. Fazni kot kondenzatorja je zato manjši, kot <latex>\delta</latex> oziroma notranja energija v izolantu pa večja kot bi bila sicer (brez kasnjenja). Notranja energija oziroma sproščena toplota v izolantu po novem torej ni le posledica izolacijskega toka (joulske izgube), ampak je tudi posledica kasnjenja polarizacije oziroma iz nje izvirajočih ''dielektričnih izgub''. Dielektrični način segrevanja se uporablja v mikrovalovni pečici. Kako? Živila imajo visoko vsebnost vode (vodnih molekul, dipolov), ker pa v visokofrekvenčnem (GHz) polju zasuki dipolov ne morejo povsem slediti spreminjanju poljske jakosti, za njo pač fazno kasnijo, kar rezultira v že prej omenjen toplotni učinek. Dielektrično segrevanje se uporablja tudi za preoblikovanje in varjenje plastičnih snovi.
	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

---

Trenutna redakcija s časom 22:34, 7. junij 2010

Po enačbi izgleda, da ima kondenzator (dielektrik) pri visokih frekvencah kvaliteto zelo visoko, kar žal ni čisto res. Takrat se v dielektriku dogaja nekaj, česar pri nižjih frekvencah ni zaznati: prihaja do faznega kasnjenja polarizacije za poljsko jakostjo. Za poljsko jakostjo zaostaja zato tudi gostota pretoka. Posledično kasni za napetostjo kondenzatorja tudi njegov naboj, to pa pomeni, da polnilni tok ne prehiteva napetosti za 90 °, ampak za manj. Fazni kot kondenzatorja je zato manjši, kot oziroma notranja energija v izolantu pa večja kot bi bila sicer (brez kasnjenja). Notranja energija oziroma sproščena toplota v izolantu po novem torej ni le posledica izolacijskega toka (joulske izgube), ampak je tudi posledica kasnjenja polarizacije oziroma iz nje izvirajočih dielektričnih izgub. Dielektrični način segrevanja se uporablja v mikrovalovni pečici. Kako? Živila imajo visoko vsebnost vode (vodnih molekul, dipolov), ker pa v visokofrekvenčnem (GHz) polju zasuki dipolov ne morejo povsem slediti spreminjanju poljske jakosti, za njo pač fazno kasnijo, kar rezultira v že prej omenjen toplotni učinek. Dielektrično segrevanje se uporablja tudi za preoblikovanje in varjenje plastičnih snovi.

4.2 Realna tuljava (višji nivo)

4.4 Kožni pojav