Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
| - | [[Slika: | + | [[Slika:eele_slika_visji_99.svg|thumb|Slika 99: V zgornjem položaju pretikala se kondenzator polni, v spodnjem pa prazni.]] |
| - | Prvotno vezje dogradimo s še enim uporom in s tripolnim stikalom (slika | + | [[Slika:eele_slika_visji_100.svg|thumb|Slika 100: Časovni diagrami toka in napetosti na elementih v času praznjenja kondenzatorja.]] |
| + | Prvotno vezje dogradimo s še enim uporom in s tripolnim stikalom (slika 99). Ko je pretikalo v položaju 1, se kondenzator polni s tokom skozi upor upornosti ''R''<sub>1</sub>, ko pa je v položaju 2, se kondenzator prazni s tokom skozi oba upora. Takole: ob času ''t''<sub>0</sub>, ko pretikalo pretaknemo v prvi položaj, naj bo kondentator prazen. Zatem se začne polniti in ob času ''t''<sub>1</sub> doseže npr. napetost ''U''<sub>1</sub>, nakar pretikalo pretaknemo v drugo lego. Vzpostavi se vezje, v katerem ni vira, pridružuje pa se upor upornosti ''R''<sub>2</sub>. Za katerikoli čas ''t'' > ''t''<sub>1</sub> zapišimo zančno in povezujoče enačbe: | ||
| Vrstica 45: | Vrstica 46: | ||
| - | Dinamiko določa konstanta ''τ''<sub>12</sub>, za sosledje je odgovoren čas ''t'' - ''t''<sub>1</sub>, ki ustreza času, štetemu od zadnjega preklopa (slika | + | Dinamiko določa konstanta ''τ''<sub>12</sub>, za sosledje je odgovoren čas ''t'' - ''t''<sub>1</sub>, ki ustreza času, štetemu od zadnjega preklopa (slika 100). Napetosti na kondenzatorju in uporih so: |
Redakcija: 14:10, 15. avgust 2010
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_visji_100.svg", 800);)
Prvotno vezje dogradimo s še enim uporom in s tripolnim stikalom (slika 99). Ko je pretikalo v položaju 1, se kondenzator polni s tokom skozi upor upornosti R1, ko pa je v položaju 2, se kondenzator prazni s tokom skozi oba upora. Takole: ob času t0, ko pretikalo pretaknemo v prvi položaj, naj bo kondentator prazen. Zatem se začne polniti in ob času t1 doseže npr. napetost U1, nakar pretikalo pretaknemo v drugo lego. Vzpostavi se vezje, v katerem ni vira, pridružuje pa se upor upornosti R2. Za katerikoli čas t > t1 zapišimo zančno in povezujoče enačbe:
Napetostno enačbo odvedemo in vanjo uvedemo enačbo kondenzatorja:
Za produkt vsote upornosti in kapacitivnosti vpeljemo konstanto τ12, kar dá:
Enačba je podobna prejšnji za polnilni tok, zadošča ji funkcija:
Ker je napetost na kondenzatorju tik po preklopu še vedno enaka U1, je:
Predznak kaže na to, da je smer praznilnega nasprotna smeri polnilnega toka. Ko to vrednost upoštevamo v funkciji praznilnega toka, dobimo konstanto B,
in tudi rešitev za ta tok:
Dinamiko določa konstanta τ12, za sosledje je odgovoren čas t - t1, ki ustreza času, štetemu od zadnjega preklopa (slika 100). Napetosti na kondenzatorju in uporih so:
Vso toploto, ki se sprosti v uporih od t1 do kasnejšega časa t2, določa integral:
Ko je čas t2 - t1 nekajkratnik časovne konstante, je množina toplote v uporih enaka ravno tisti, ki se je do zadnjega preklopa akumulirala v kondenzatorju.
 5.8.2 Polnjenje kondenzatorja s tokovnim virom
| 5.10 Polnjenje tuljave
|
