Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Kot primer nekočljivega izklopa tuljave naj služi vezje z dvema stikaloma (slika 10). Ob t0 = 0 s sprožimo s prvim polnjenje, ki se pri toku skozi upora in tuljavo polni s časovno konstanto τ12 = L / (R1 + R2), z drugim stikalom pa v trenutku t1 s kratkostičenjem vzpostavimo dva ločena tokokroga: v levem določata tok vir in prvi upor, v desnem tokokrogu pa se odvija praznjenje tuljave.
Naj ima tok tuljave ob času t1 vrednost I1. Enačba druge zanke je naslednja:
Zadnjo enačbo odvajajmo, dobimo enačbo za napetost in časovno konstanto:
Možna rešitev za napetost na tuljavi je:
Tik po vklopu drugega stikala ima tok skozi tuljavo vrednost I1, kar da:
Napetost tuljave določa funkcija
Napetost na drugem uporu in tok ob praznjenju tuljave sta (slika 11):
Po nekaj časovnih konstantah se tuljava izprazni, akumulirana energija se v celoti pretvori v toploto v drugem uporu in brez nevšečnih iskrenj lahko izklopimo obe stikali, tuljava je pripravljena za nov vklop. Zanimiv je morda še tok skozi drugo stikalo:
5.11 Izklop tuljave | 6 Resonančni pojavi (višji nivo) |