e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija iz 15:47, 12. julij 2010 od Admin (Pogovor | prispevki)
(prim) ← Starejša redakcija | poglejte trenutno redakcijo (prim) | Novejša redakcija → (prim)
Skoči na: navigacija, iskanje
Slika 5: Pulzirajoči tok in njegova efektivna vrednost.
Moč v uporu,
, energija v kondenzatorju,
in energija v tuljavi,
so sorazmerne kvadratu toka oziroma napetosti. Če bosta napetost na kondenzatorju (ali uporu) ali tok skozi tuljavo (ali upor) periodična, bosta takšni tudi ustrezni energiji oziroma moč; smiselno je torej govoriti o poprečjih moči in energij oziroma o srednjih vrednostih kvadrata napetosti in kvadrata toka. Kvadratna korena teh srednjih vrednosti določata novi značilnici; imenujemo ju efektivna vrednost
toka
in efektivna vrednost
napetosti
. Če ostaja delitev periode enaka kot pri srednji vrednosti, potem določa efektivno vrednost toka
tale izraz:



Zgled 3

Začnimo z impulznim tokom. Naj je čas
trajanje impulza jakosti
,
pa čas pavze, da npr. pretikalo stikala v vodniku dvovoda med uporom in virom izmenjaje preklapljamo (slika 5). Določimo efektivno vrednost toka. ⇒ Perioda
. Zaradi impulznosti zadostuje periodo razdeliti na dva intervala, trajanj
in
. Za efektivno vrednost toka dobimo tole formulo:



Primer: Pri sklenjenem stikalu je tok skozi upor upornosti 20 Ω enak 3 A; pretikalo stikala preklapljamo tako, da je stikalo 1 s sklenjeno, 3 s pa razklenjeno. Efektivna vrednost toka je torej 1,5 A, srednja moč v uporu pa (1,5 A)2 · 20 Ω = 45 W.


Podpoglavja:


1.1.1.1 Srednja vrednost harmonične funkcije 1.1.2.1 Efektivna vrednost harmonične funkcije

Osebna orodja