5.2.1.1 Medsebojna induktivnost tuljav

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija iz 11:34, 14. maj 2010 od Andrej (Pogovor | prispevki)

(prim) ← Starejša redakcija | poglejte trenutno redakcijo (prim) | Novejša redakcija → (prim)

Izhajajmo iz predpostavke, da se magnetna pretoka tuljav 1 in 2 (slika 5.2.2) deloma skleneta tudi skozi ovoje druge tuljave.

Slika 5.2.2: Magnetno sklenjeni tuljavi

Celotni magnetni pretok prve tuljave označimo s Ф₁ druge s Ф₂, del magnetnega pretoka prve tuljave, ki se sklene tudi skozi ovoje druge tuljave, s Ф₁₂ in del Ф₂, ki se sklene tudi skozi ovoje prve tuljave, s Ф₂₁. Delna magnetna pretoka potem lahko zapišemo v obliki:

Faktorja k₁₂ in k₂₁ sta sklopna faktorja tuljav.

Sklopni faktor dveh tuljav je število, ki pove, kolikšen del magnetnega pretoka ene tuljave se sklene tudi skozi ovoje druge tuljave.
Teoretično možne vrednosti sklopnih faktorjev so med 0 in 1.

Do končnih enačb, ki povedo nekaj več o lastnostih in medsebojnih vplivih magnetno sklenjenih tuljav, je relativno zahtevna pot. Ker se izven razvoja električnih naprav v praksi s tovrstnimi računi praktično ne bomo ukvarjali, se s končnimi enačbami in lastnostmi magnetno sklenjenih tuljav le seznanimo.

Razmerje med magnetnim sklepom^[1] sklenjenega magnetnega pretoka v drugi tuljavi in električnim tokom v prvi tuljavi, ki ga ustvarja, imenujemo medsebojna induktivnost (M).

Medsebojna induktivnost dveh tuljav M je premo sorazmerna s sklopnim faktorjem^[2] tuljav k in srednjo geometrično vrednostjo induktivnosti tuljav.

Medsebojna induktivnost M ima enake fizikalne lastnosti kot induktivnost tuljave, zato povzroča indukcijo napetosti v dveh sosednjih tuljavah, ki je lahko koristna ali moteča. Med najbolj pogostimi koristnimi primeri uporabe medsebojne induktivnosti je npr. električni transformator, med motečimi pa je gotovo škodljiv vpliv magnetnih polj energetskih vodnikov na občutljive elektronske sisteme.

Škodljive primere medsebojnih induktivnosti pogosto imenujemo parazitne induktivnosti.

Medsebojne induktivnosti tuljav ni (M ≈ 0), le v primerih, če sta tuljavi vsaka zase v zaprtem feromagnetnem jedru ali če sta njuni osi med seboj pravokotni (slika 5.2.3) ali če sta med seboj dovolj oddaljeni.