5.2.1.2 Induktivnost zaporedne vezave tuljav

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

V primeru magnetne povezave tuljav moramo v enačbi napetostne zanke električnega kroga z zaporedno vezavo tuljav (sl. 5.2.4) poleg napetosti lastne indukcije tuljav (U_L = I • X_L) upoštevati tudi napetosti medsebojne indukcije.

Slika 5.2.4: Izmenični krog z zaporednima tuljavama in medsebojno induktivnostjo

V zaporedno vezanih tuljavah ima tok sicer isto smer, toda glede na smer navijanja tuljav se sklenjena magnetna pretoka lastnemu pretoku tuljave lahko prištevata ali odštevata.

Enačba napetostne zanke izmeničnega kroga z zaporednima tuljavama (slika 5.2.4) se potem glasi:

L je skupna oziroma nadomestna induktivnost zaporedne vezave dveh tuljav, zato lahko zapišemo:

Če se z drugo tuljavo sklenjena magnetna pretoka Ф₁₂ in Ф₂₁ prištevata lastnima magnetnima pretokoma tuljav Ф₁ in Ф₂, sta tuljavi povezani magnetno istosmiselno, sicer pa protismiselno. Smiselnost magnetne povezave tuljav označujemo s pikami ob simbolih tuljav (slika 5.2.5).

Slika 5.2.5: lstosmiselna a) in b) ter protismiselna c) in d) magnetna povezava tuljav

Zadnja ugotovitev omogoča fizikalno razlago, zakaj bifilarno^[1] navitje žičnih uporov nima induktivnosti. Zaradi k ≈ 1 je magnetni sklep sklenjenega magnetnega pretoka popoln in je medsebojna induktivnost zaradi L₁ = L₂ = L_t kar

in zaradi protismiselne vezave tuljav

Če sta zaporedno vezani tuljavi na veliki medsebojni razdalji ali sta v zaprtih feromagnetnih jedrih ali pa sta osi tuljav med seboj pravokotni, medsebojne induktivnosti tuljav M ni (M ≈ 0). V tem primeru je skupna induktivnost tuljav kar

Opombe

1. ↑ Dvojno navitje, ki omogoča tok v ovojih v nasprotnih smereh – navitje brez magnetnega polja.

5.2.1.1 Medsebojna induktivnost tuljav

5.2.1.3 Induktivnost vzporedne vezave tuljav