Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_6_2_2.svg", 700);)
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_6_2_3.svg", 453);)
Iz slike 6.2.1 lahko razberemo:
- RL prehodni pojavi pačijo oblike časovnih potekov periodičnih električnih količin nesinusnih oblik.
Navedena popačenja v praksi niso toliko v ospredju kot popačenja zaradi RC prehodnih pojavov, saj tuljave in induktivnosti v digitalni tehniki niso toliko prisotne kot kapacitivnosti. Bolj kot popačenja oblik so pri RL prehodnih pojavih v ospredju zakasnitve pri vklopu naprav zaradi »počasi« naraščajočega (padajočega) toka v prehodnem pojavu.
- RL prehodni pojavi povzročajo zakasnitve pri vklopu in izklopu elektromagnetnih naprav (na primer relejev, slika 6.2.2).
Zelo neugodne so tudi napetostne konice lastne indukcije pri izklopu RL krogov. Zaradi praktično trenutne prekinitve toka, ki pomeni zelo veliko hitrost spreminjanja toka, je trenutna napetost lastne indukcije tolikšna, da resno ogroža izolacijo navitij, še bolj pa polprevodniške elemente, če je prekinjani RL krog v elektronskem vezju.
Zato na primer pri relejih, ki so v električnem krogu s polprevodniškim elementom (slika 6.2.3), vzporedno k navitju releja priključimo polprevodniško diodo v zaporni smeri. Ker napetost lastne indukcije pri prekinitvi toka v navitju releja deluje v obratni smeri kot gonilna napetost prekinjenega toka, jo dioda "kratko sklene" in izniči njen učinek.
 6.2.2 Uporaba RL prehodnih pojavov
| 7 Resonančni pojavi
|
