Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Nova vezava je od prejšnje drugačna v tem, da zvezdišče bremen in nevtralni vodnik nista povezana, kar bi mogli sprejeti tudi kot stanje prekinitve nevtralnega vodnika oziroma kot posledico napake (slika 4). Drugačnost je razvidna: če je prej nevtralni vodnik zagotavljal zvezdišču izhodiščni potencial, ga sedaj ne. Prej znane napetosti bremen so postale (od enkrat) neznane. Kaj storiti? Vpeljimo V0 kot kazalec potenciala zvezdišča, izrazimo kazalce tokov skozi bremena in v zvezdišču upoštevajmo še Kirchhoffov vozliščni zakon:
Po ureditvi enačbe sledi iskani kazalec:
Posledico neničelosti potenciala zvezdišča še najlepše prikaže slika kazalcev. V kazalčni diagram vrišimo simetrično zvezdo kazalcev faznih napetosti in kazalec V0, ki bi ga pri danih imitancah bremen izračunali po zgornji formuli (slika 5). Ker je kazalec napetosti na prvem bremenu enak razliki kazalca napetosti prvega vira in kazalca potenciala zvezdišča, in podobno tudi ostala dva, se v diagramu pojavijo nesimetrični kazalci napetosti bremen, na prvem U1 - V0 = Z1I1 in podobno tudi na ostalih. Absolutna vrednost napetosti vsaj enega bremena je očitno višja kot bi bila sicer, če prekinitve ne bi bilo. Kaj je sporočilo diagrama? Če bi pri zvezdni vezavi nesimetričnih bremen prišlo do prekinitve nevtralnega vodnika, bi vsaj eno breme imelo višjo napetost, kot je zanj dovoljena, zaradi česar bi lahko prišlo do njegovega uničenja[1]. V primeru enakosti bremen teh težav ni. Potencial zvezdišča ima takrat nično vrednost.
Opombe
- ↑ V tej vezavi bi ena od treh žarnic različnih moči (upornosti) gotovo pregorela.
 7.4 Trifazno breme v zvezdni vezavi z nevtralnim vodnikom
| 7.5 Trifazno breme v trikotni vezavi
|
