Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_5_3_1.svg", 800);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_140.jpg", 1200);)
S fizikalnimi osnovami delovanja idealiziranega električnega transformatorja (slika 5.3.1) smo se že seznanili[1] in pri tem ugotovili:
- Električni transformator nespremenjeni moči spreminja električno napetost v premem, električni tok pa v obratnem sorazmerju primarnega in sekundarnega števila ovojev.
- Razmerje primarnega in sekundarnega števila ovojev imenujemo prestavno razmerje ali prestava transformatorja (n).
Oglejmo si še eno zanimivost transformatorja, ki je še nismo omenili. Zapišimo moči na njegovi primarni in sekundarni strani (slika 5.3.1) v obliki:
in
ter upoštevajmo enakost obeh moči:
- Transformator pretvarja impedanco v razmerju kvadrata prestavnega razmerja transformatorja.
- Pri priključitvi porabnika z impedanco Z na izvor izmenične napetosti prek transformatorja s prestavnim razmerjem n je izvor obremenjen z impedanco n2Z .
Primer:
Primer:
Porabnik z impedanco Z2 = 10 Ω priključimo na izvor izmenične napetosti prek transformatorja, katerega prestavno razmerje je 8. S kolikšno impedanco smo obremenili izvor?
Ugotovljeno lastnost transformatorja pogosto uporabljamo na področju elektronike za prilagoditev upornosti oziroma impedance porabnika na maksimalno razpoložljivo moč izvora (npr. za priključevanje nizkoohmskih zvočnikov na ojačevalnike z visokoohmskim izhodom in podobno).
Opombe
- ↑ Osnove elektrotehnike 1, str. 238
Podpoglavja:
 5.2.1.3 Induktivnost vzporedne vezave tuljav
| 5.3.1 Realni transformator v praznem teku
|
