e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
(Nova stran z vsebino: Slika 3.1.5: Časovni potek moči v ohmskem izmeničnem krogu <poskus> '''Poskus 3.1.3:''' Poskus 2.1.1 ponovimo namesto z uporoma…)
 
(10 intermediate revisions not shown)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Image:eele_slika_3_1_5.svg|thumb|right|Slika 3.1.5: Časovni potek moči v ohmskem izmeničnem krogu ]]
[[Image:eele_slika_3_1_5.svg|thumb|right|Slika 3.1.5: Časovni potek moči v ohmskem izmeničnem krogu ]]
-
 
+
[[Image:eele_foto_035.jpg|thumb|right|Fotografija 35]]
 +
[[Image:eele_foto_039.jpg|thumb|right|Fotografija 39]]
 +
[[Image:eele_foto_153.jpg|thumb|right|Fotografija 153]]
 +
[[Image:eele_foto_154.jpg|thumb|right|Fotografija 154]]
<poskus>
<poskus>
'''Poskus 3.1.3:'''
'''Poskus 3.1.3:'''
Vrstica 7: Vrstica 10:
*Žarnici svetita enako, v obeh je enak efektivni tok.</poskus>
*Žarnici svetita enako, v obeh je enak efektivni tok.</poskus>
 +
 +
 +
<animacija>eele_animacija_015_upor_tok_napetost_moc.swf|Izmenični krog z idealnim ohmskim uporom</animacija>
Poskus bi lahko ponovili z električnima grelnikoma in rezultat bi bil podoben.
Poskus bi lahko ponovili z električnima grelnikoma in rezultat bi bil podoben.
 +
 +
<pomembno>
<pomembno>
*Upornost, ki povzroča '''enak učinek enosmernega''' in '''izmeničnega''' toka, imenujemo '''delovna''' upornost. </pomembno>
*Upornost, ki povzroča '''enak učinek enosmernega''' in '''izmeničnega''' toka, imenujemo '''delovna''' upornost. </pomembno>
Vrstica 15: Vrstica 23:
Delovna upornost je v širšem smislu vsaka upornost, '''dejanska''' ali le '''navidezna''', ki povzroča ali omogoča '''trajno pretvorbo''' električne energije v energije '''drugih oblik'''. Dejanske ohmske upornosti (grelniki, žarnice, upori, vodniki …) lahko neposredno izmerimo z Ω-metrom, navidezne pa praviloma določimo posredno, računsko, na osnovi merjenja drugih količin in le pri '''delovanju''' naprav. Tak primer imamo kot del energije pri pretvorbi električne energije v '''mehansko''' (elektromotor), v '''zvočno''' (zvočniki), v energijo '''elektromagnetnega valovanja''' (oddajniki) in podobno.
Delovna upornost je v širšem smislu vsaka upornost, '''dejanska''' ali le '''navidezna''', ki povzroča ali omogoča '''trajno pretvorbo''' električne energije v energije '''drugih oblik'''. Dejanske ohmske upornosti (grelniki, žarnice, upori, vodniki …) lahko neposredno izmerimo z Ω-metrom, navidezne pa praviloma določimo posredno, računsko, na osnovi merjenja drugih količin in le pri '''delovanju''' naprav. Tak primer imamo kot del energije pri pretvorbi električne energije v '''mehansko''' (elektromotor), v '''zvočno''' (zvočniki), v energijo '''elektromagnetnega valovanja''' (oddajniki) in podobno.
 +
<pomembno>
<pomembno>
Vrstica 23: Vrstica 32:
O moči sinusnega izmeničnega toka smo sicer nekaj že izvedeli<ref>OE2, str. 7-8</ref>, zato bomo za izmenični krog s čisto delovno upornostjo že znano le dopolnili. Z upoštevanjem časovnih potekov napetosti in toka v ohmskem izmeničnem krogu (slika 3.1.4) in dejstva, da je trenutna moč določena s produktom trenutne napetosti in trenutnega toka
O moči sinusnega izmeničnega toka smo sicer nekaj že izvedeli<ref>OE2, str. 7-8</ref>, zato bomo za izmenični krog s čisto delovno upornostjo že znano le dopolnili. Z upoštevanjem časovnih potekov napetosti in toka v ohmskem izmeničnem krogu (slika 3.1.4) in dejstva, da je trenutna moč določena s produktom trenutne napetosti in trenutnega toka
 +
<latex>p\,=\, u\, \cdot \,i,</latex>
<latex>p\,=\, u\, \cdot \,i,</latex>
 +
dobimo še časovni potek moči v ohmskem izmeničnem krogu (slika 3.1.5)
dobimo še časovni potek moči v ohmskem izmeničnem krogu (slika 3.1.5)
 +
<pomembno>
<pomembno>
*Časovni potek moči sinusnega izmeničnega toka ima pri ohmski upornosti '''sinusno obliko''' z '''dvojno frekvenco'''<ref><latex>p \, = \,u\,\cdot\,i\,=\,U_{\rm{m}}\,\cdot\,{\rm{sin\,}}⁡(\omega t)\,\cdot\,I_{\rm{m}}\,\cdot\,{\rm{sin\,}}⁡(\omega t)\,=\,U_{\rm{m}}\,\cdot\,I_{\rm{m}}\,\cdot\,{\rm{sin}}^2 \,(\omega t)\,=\,P_{\rm{m}}\,\cdot\,{\rm{sin}}^2 \,(\omega t)\,=\,P_{\rm{m}}\,\cdot\frac{1}{2}\, (1\,-\,{\rm{cos}}\,⁡(2 \omega t) ) \,=\,P\,-\,P\,\cdot {\rm{cos}}\,⁡(2 \omega t)</latex></ref> toka oziroma napetosti.</pomembno>
*Časovni potek moči sinusnega izmeničnega toka ima pri ohmski upornosti '''sinusno obliko''' z '''dvojno frekvenco'''<ref><latex>p \, = \,u\,\cdot\,i\,=\,U_{\rm{m}}\,\cdot\,{\rm{sin\,}}⁡(\omega t)\,\cdot\,I_{\rm{m}}\,\cdot\,{\rm{sin\,}}⁡(\omega t)\,=\,U_{\rm{m}}\,\cdot\,I_{\rm{m}}\,\cdot\,{\rm{sin}}^2 \,(\omega t)\,=\,P_{\rm{m}}\,\cdot\,{\rm{sin}}^2 \,(\omega t)\,=\,P_{\rm{m}}\,\cdot\frac{1}{2}\, (1\,-\,{\rm{cos}}\,⁡(2 \omega t) ) \,=\,P\,-\,P\,\cdot {\rm{cos}}\,⁡(2 \omega t)</latex></ref> toka oziroma napetosti.</pomembno>
 +
Površina pod krivuljo moči delovnega toka je v celoti pozitivna, kar pomeni, da energija teče samo '''iz generatorja v porabnik''', kjer se '''trajno''' pretvarja v energije drugih oblik in '''sprošča''' iz električnega kroga.
Površina pod krivuljo moči delovnega toka je v celoti pozitivna, kar pomeni, da energija teče samo '''iz generatorja v porabnik''', kjer se '''trajno''' pretvarja v energije drugih oblik in '''sprošča''' iz električnega kroga.
 +
<pomembno>
<pomembno>
Vrstica 39: Vrstica 53:
-
<latex>P\,=\, U\, \cdot \,I|||(W)        ''U'' (V); ''I'' (A); ''R'' (Ω)</latex>
+
<latex>P\,=\, U\, \cdot \,I|||(W)        ;''U'' (V) ''I'' (A) ''R'' (&Omega;)</latex>
 +
 
velja pa tudi
velja pa tudi
 +
<latex>P\,=\, I^2\, \cdot \,R \,=\,\frac{U^2}{R}|||(W)</latex>
<latex>P\,=\, I^2\, \cdot \,R \,=\,\frac{U^2}{R}|||(W)</latex>
 +
Na osnovi odvisnosti efektivne in maksimalne vrednosti sinusne napetosti in toka ter slike 3.1.8 lahko določimo tudi '''maksimalno delovno''' moč:
Na osnovi odvisnosti efektivne in maksimalne vrednosti sinusne napetosti in toka ter slike 3.1.8 lahko določimo tudi '''maksimalno delovno''' moč:
 +
<latex>P_{\rm{m}}\,=\, U_{\rm{m}}\, \cdot \,I_{\rm{m}} \,=\,\sqrt{2}\cdot \,U\,\cdot \,\sqrt{2}\, \cdot \,I \, = \, 2UI \, = \, 2P |||(W)</latex>
<latex>P_{\rm{m}}\,=\, U_{\rm{m}}\, \cdot \,I_{\rm{m}} \,=\,\sqrt{2}\cdot \,U\,\cdot \,\sqrt{2}\, \cdot \,I \, = \, 2UI \, = \, 2P |||(W)</latex>
 +
ali
ali
 +
<latex>P \, = \, \frac{P_{\rm{m}}}{2}</latex>
<latex>P \, = \, \frac{P_{\rm{m}}}{2}</latex>
 +
Opozoriti pa moramo, da dobljena enačba za delovno moč velja le za '''sinusno''' obliko '''delovnega''' toka.
Opozoriti pa moramo, da dobljena enačba za delovno moč velja le za '''sinusno''' obliko '''delovnega''' toka.
Vrstica 57: Vrstica 78:
<primer>
<primer>
-
'''Primer:'''
 
-
 
Upor z upornostjo 40 Ω priključimo zapovrstjo na izmenično napetost '''sinusne''' in '''trikotne''' oblike. Izračunaj efektivne delovne moči, če je maksimalna napetost v obeh primerih 10 V. Uporabi vrednosti iz preglednice 1.2.|||
Upor z upornostjo 40 Ω priključimo zapovrstjo na izmenično napetost '''sinusne''' in '''trikotne''' oblike. Izračunaj efektivne delovne moči, če je maksimalna napetost v obeh primerih 10 V. Uporabi vrednosti iz preglednice 1.2.|||
1. Sinusna oblika:
1. Sinusna oblika:

Trenutna redakcija s časom 17:40, 6. september 2010

Slika 3.1.5: Časovni potek moči v ohmskem izmeničnem krogu
Fotografija 35
Fotografija 39
Fotografija 153
Fotografija 154

Poskus 3.1.3:

Poskus 2.1.1 ponovimo namesto z uporoma z enakima žarnicama, npr. 12 V/0,1 A.

  • Žarnici svetita enako, v obeh je enak efektivni tok.



Poskus bi lahko ponovili z električnima grelnikoma in rezultat bi bil podoben.


  • Upornost, ki povzroča enak učinek enosmernega in izmeničnega toka, imenujemo delovna upornost.


Delovna upornost je v širšem smislu vsaka upornost, dejanska ali le navidezna, ki povzroča ali omogoča trajno pretvorbo električne energije v energije drugih oblik. Dejanske ohmske upornosti (grelniki, žarnice, upori, vodniki …) lahko neposredno izmerimo z Ω-metrom, navidezne pa praviloma določimo posredno, računsko, na osnovi merjenja drugih količin in le pri delovanju naprav. Tak primer imamo kot del energije pri pretvorbi električne energije v mehansko (elektromotor), v zvočno (zvočniki), v energijo elektromagnetnega valovanja (oddajniki) in podobno.


  • Električna energija v delovni obliki zapusti električni krog. Imenujemo jo delovna energija.
  • Električni tok v izmeničnem krogu s čisto delovno upornostjo imenujemo delovni tok.
  • Delovni izmenični tok je tok, ki je v fazi z napetostjo (φ = 0°).


O moči sinusnega izmeničnega toka smo sicer nekaj že izvedeli[1], zato bomo za izmenični krog s čisto delovno upornostjo že znano le dopolnili. Z upoštevanjem časovnih potekov napetosti in toka v ohmskem izmeničnem krogu (slika 3.1.4) in dejstva, da je trenutna moč določena s produktom trenutne napetosti in trenutnega toka



dobimo še časovni potek moči v ohmskem izmeničnem krogu (slika 3.1.5)


  • Časovni potek moči sinusnega izmeničnega toka ima pri ohmski upornosti sinusno obliko z dvojno frekvenco[2] toka oziroma napetosti.


Površina pod krivuljo moči delovnega toka je v celoti pozitivna, kar pomeni, da energija teče samo iz generatorja v porabnik, kjer se trajno pretvarja v energije drugih oblik in sprošča iz električnega kroga.


  • Moč delovnega toka imenujemo delovna moč (P), merimo jo v vatih (W).
  • V primeru faznega kota φ = 0° je v izmeničnem krogu prisotna delovna moč.
  • Efektivna delovna moč je določena s produktom efektivne napetosti in efektivnega delovnega toka.



velja pa tudi



Na osnovi odvisnosti efektivne in maksimalne vrednosti sinusne napetosti in toka ter slike 3.1.8 lahko določimo tudi maksimalno delovno moč:



ali



Opozoriti pa moramo, da dobljena enačba za delovno moč velja le za sinusno obliko delovnega toka.


Primer:

Upor z upornostjo 40 Ω priključimo zapovrstjo na izmenično napetost sinusne in trikotne oblike. Izračunaj efektivne delovne moči, če je maksimalna napetost v obeh primerih 10 V. Uporabi vrednosti iz preglednice 1.2.
1. Sinusna oblika:

2. Trikotna oblika:

*Delovna moč je odvisna tudi od oblike časovnega poteka izmenične napetosti oziroma toka.


Opombe

  1. OE2, str. 7-8




3.1.1.2 Časovni potek napetosti in toka 3.1.2 Izmenični krog z idealizirano tuljavo

Osebna orodja