e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 1: Vrstica 1:
-
[[Image:eele_slika_3_1_5.svg|thumb|right|Slika 3.1.5: Časovni potek moči v ohmskem izmeničnem krogu ]]
 
<poskus>
<poskus>
Vrstica 33: Vrstica 32:
dobimo še časovni potek moči v ohmskem izmeničnem krogu (slika 3.1.5)
dobimo še časovni potek moči v ohmskem izmeničnem krogu (slika 3.1.5)
-
 
+
[[Image:eele_slika_3_1_5.svg|thumb|right|Slika 3.1.5: Časovni potek moči v ohmskem izmeničnem krogu ]]
<pomembno>
<pomembno>
*Časovni potek moči sinusnega izmeničnega toka ima pri ohmski upornosti '''sinusno obliko''' z '''dvojno frekvenco'''<ref><latex>p \, = \,u\,\cdot\,i\,=\,U_{\rm{m}}\,\cdot\,{\rm{sin\,}}⁡(\omega t)\,\cdot\,I_{\rm{m}}\,\cdot\,{\rm{sin\,}}⁡(\omega t)\,=\,U_{\rm{m}}\,\cdot\,I_{\rm{m}}\,\cdot\,{\rm{sin}}^2 \,(\omega t)\,=\,P_{\rm{m}}\,\cdot\,{\rm{sin}}^2 \,(\omega t)\,=\,P_{\rm{m}}\,\cdot\frac{1}{2}\, (1\,-\,{\rm{cos}}\,⁡(2 \omega t) ) \,=\,P\,-\,P\,\cdot {\rm{cos}}\,⁡(2 \omega t)</latex></ref> toka oziroma napetosti.</pomembno>
*Časovni potek moči sinusnega izmeničnega toka ima pri ohmski upornosti '''sinusno obliko''' z '''dvojno frekvenco'''<ref><latex>p \, = \,u\,\cdot\,i\,=\,U_{\rm{m}}\,\cdot\,{\rm{sin\,}}⁡(\omega t)\,\cdot\,I_{\rm{m}}\,\cdot\,{\rm{sin\,}}⁡(\omega t)\,=\,U_{\rm{m}}\,\cdot\,I_{\rm{m}}\,\cdot\,{\rm{sin}}^2 \,(\omega t)\,=\,P_{\rm{m}}\,\cdot\,{\rm{sin}}^2 \,(\omega t)\,=\,P_{\rm{m}}\,\cdot\frac{1}{2}\, (1\,-\,{\rm{cos}}\,⁡(2 \omega t) ) \,=\,P\,-\,P\,\cdot {\rm{cos}}\,⁡(2 \omega t)</latex></ref> toka oziroma napetosti.</pomembno>

Redakcija: 15:55, 12. maj 2010

Poskus 3.1.3:

Poskus 2.1.1 ponovimo namesto z uporoma z enakima žarnicama, npr. 12 V/0,1 A.

  • Žarnici svetita enako, v obeh je enak efektivni tok.


Poskus bi lahko ponovili z električnima grelnikoma in rezultat bi bil podoben.


  • Upornost, ki povzroča enak učinek enosmernega in izmeničnega toka, imenujemo delovna upornost.


Delovna upornost je v širšem smislu vsaka upornost, dejanska ali le navidezna, ki povzroča ali omogoča trajno pretvorbo električne energije v energije drugih oblik. Dejanske ohmske upornosti (grelniki, žarnice, upori, vodniki …) lahko neposredno izmerimo z Ω-metrom, navidezne pa praviloma določimo posredno, računsko, na osnovi merjenja drugih količin in le pri delovanju naprav. Tak primer imamo kot del energije pri pretvorbi električne energije v mehansko (elektromotor), v zvočno (zvočniki), v energijo elektromagnetnega valovanja (oddajniki) in podobno.


  • Električna energija v delovni obliki zapusti električni krog. Imenujemo jo delovna energija.
  • Električni tok v izmeničnem krogu s čisto delovno upornostjo imenujemo delovni tok.
  • Delovni izmenični tok je tok, ki je v fazi z napetostjo (φ = 0°).


O moči sinusnega izmeničnega toka smo sicer nekaj že izvedeli[1], zato bomo za izmenični krog s čisto delovno upornostjo že znano le dopolnili. Z upoštevanjem časovnih potekov napetosti in toka v ohmskem izmeničnem krogu (slika 3.1.4) in dejstva, da je trenutna moč določena s produktom trenutne napetosti in trenutnega toka



dobimo še časovni potek moči v ohmskem izmeničnem krogu (slika 3.1.5)

Slika 3.1.5: Časovni potek moči v ohmskem izmeničnem krogu
  • Časovni potek moči sinusnega izmeničnega toka ima pri ohmski upornosti sinusno obliko z dvojno frekvenco[2] toka oziroma napetosti.


Površina pod krivuljo moči delovnega toka je v celoti pozitivna, kar pomeni, da energija teče samo iz generatorja v porabnik, kjer se trajno pretvarja v energije drugih oblik in sprošča iz električnega kroga.


  • Moč delovnega toka imenujemo delovna moč (P), merimo jo v vatih (W).
  • V primeru faznega kota φ = 0° je v izmeničnem krogu prisotna delovna moč.
  • Efektivna delovna moč je določena s produktom efektivne napetosti in efektivnega delovnega toka.



velja pa tudi



Na osnovi odvisnosti efektivne in maksimalne vrednosti sinusne napetosti in toka ter slike 3.1.8 lahko določimo tudi maksimalno delovno moč:



ali



Opozoriti pa moramo, da dobljena enačba za delovno moč velja le za sinusno obliko delovnega toka.


Primer:

Primer:Upor z upornostjo 40 Ω priključimo zapovrstjo na izmenično napetost sinusne in trikotne oblike. Izračunaj efektivne delovne moči, če je maksimalna napetost v obeh primerih 10 V. Uporabi vrednosti iz preglednice 1.2.
1. Sinusna oblika:

2. Trikotna oblika:

*Delovna moč je odvisna tudi od oblike časovnega poteka izmenične napetosti oziroma toka.


Opombe

  1. OE2, str. 7-8




3.1.1.2 Časovni potek napetosti in toka 3.1.2 Izmenični krog z idealizirano tuljavo

Osebna orodja