e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
 
(4 intermediate revisions not shown)
Vrstica 1: Vrstica 1:
 +
<video>Eele_video_007_Tuljava_v_izmenicnem_in_enosmernem_tokokrogu.f4v</video>
 +
 +
 +
[[Image:eele_slika_3_1_7.svg|thumb|right|Slika 3.1.7: Tuljava v enosmernem in izmeničnem krogu]]
 +
[[Image:eele_foto_065.jpg|thumb|right|Fotografija 65]]
 +
[[Image:eele_foto_066.jpg|thumb|right|Fotografija 66]]
 +
[[Image:eele_foto_067.jpg|thumb|right|Fotografija 67]]
<poskus>
<poskus>
'''Poskus 3.1.4:'''
'''Poskus 3.1.4:'''
Tuljavo s čim večjo induktivnostjo in čim manjšo ohmsko upornostjo navitja priključimo najprej na enosmerno napetost 12 V (sl. 3.1.7 a) in potem na izmenično napetost z efektivno vrednostjo 12 V (sl. 3.1.7 b). V obeh primerih izmerimo tok.
Tuljavo s čim večjo induktivnostjo in čim manjšo ohmsko upornostjo navitja priključimo najprej na enosmerno napetost 12 V (sl. 3.1.7 a) in potem na izmenično napetost z efektivno vrednostjo 12 V (sl. 3.1.7 b). V obeh primerih izmerimo tok.
-
[[Image:eele_slika_3_1_7.svg|thumb|right|Slika 3.1.7: Tuljava v enosmernem in izmeničnem krogu]]
+
 
*Efektivni izmenični tok je veliko manjši od enosmernega</poskus>
*Efektivni izmenični tok je veliko manjši od enosmernega</poskus>
Vrstica 37: Vrstica 44:
<primer>
<primer>
-
'''Primer:'''
 
-
 
Tok skozi tuljavo z zanemarljivo ohmsko upornostjo navitja, ki je priključena na sinusno izmenično napetost 230 V, je 5 A. Kolikšna je induktivna upornost tuljave?|||
Tok skozi tuljavo z zanemarljivo ohmsko upornostjo navitja, ki je priključena na sinusno izmenično napetost 230 V, je 5 A. Kolikšna je induktivna upornost tuljave?|||
<latex>X_L\,=\,\frac{U_L}{I_L}\,=\,\frac{230}{5}\,=\,46 \, \Omega</latex>
<latex>X_L\,=\,\frac{U_L}{I_L}\,=\,\frac{230}{5}\,=\,46 \, \Omega</latex>

Trenutna redakcija s časom 12:30, 24. avgust 2010


Slika 3.1.7: Tuljava v enosmernem in izmeničnem krogu
Fotografija 65
Fotografija 66
Fotografija 67

Poskus 3.1.4:

Tuljavo s čim večjo induktivnostjo in čim manjšo ohmsko upornostjo navitja priključimo najprej na enosmerno napetost 12 V (sl. 3.1.7 a) in potem na izmenično napetost z efektivno vrednostjo 12 V (sl. 3.1.7 b). V obeh primerih izmerimo tok.

  • Efektivni izmenični tok je veliko manjši od enosmernega


  • Tuljava dobro prevaja enosmerni tok.
  • Tuljava praviloma prevaja izmenični tok veliko slabše kot enosmerni tok.


Ker je vzrok za manjši tok pri enaki napetosti lahko le večja upornost in ker je ohmska upornost navitja v obeh primerih enaka, lahko sklepamo:


  • Tuljava se upira izmeničnemu toku poleg z ohmsko upornostjo navitja še z neko dodatno upornostjo.


Če v idealizirani tuljavi relativno majhno ohmsko upornost navitja, ki jo lahko izmerimo z Ω-metrom, zanemarimo, ostane le omenjena »dodatna« upornost, ki pa je prisotna le v primeru toka v ovojih tuljave. Vzrok te upornosti je torej povsem drugačen od vzroka ohmske upornosti (lastnosti snovi), zato je ne moremo izmeriti z Ω-metrom.


Do podobne ugotovitve kot v poskusu 3.1.6 smo prišli že pri spoznavanju napetosti lastne indukcije[1] v tuljavi, ki nasprotuje napetosti izvora in ovira tok, ki jo povzroča.


  • Vzrok upornosti tuljave v izmeničnem krogu je napetost lastne indukcije v ovojih tuljave.
  • Upornost tuljave, ki jo v izmeničnem krogu povzroča napetost lastne indukcije, imenujemo induktivna upornost[2] (XL).


Pri zanemarljivi ohmski upornosti navitja, znani sinusni napetosti na tuljavi in toku skozi tuljavo lahko induktivno upornost izračunamo z razmerjem maksimalnih ali, iz praktičnih razlogov, tudi efektivnih vrednosti napetosti in toka:



Primer:

Tok skozi tuljavo z zanemarljivo ohmsko upornostjo navitja, ki je priključena na sinusno izmenično napetost 230 V, je 5 A. Kolikšna je induktivna upornost tuljave?


Opombe

  1. OE1, str. 236
  2. Tuljava se v izmeničnem krogu vede re-aktivno – deluje kot breme in generator oziroma ima povratni učinek. Zato upornosti tuljave v izmeničnem krogu pravimo tudi reaktanca.




3.1.2 Izmenični krog z idealizirano tuljavo 3.1.2.2 Časovni potek napetosti in toka.

Osebna orodja