Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_6_2_1.svg", 1094);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_068.jpg", 1200);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_069.jpg", 1200);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_070.jpg", 1200);)
Z oblikami časovnih potekov prehodnih pojavov v RL krogih nas seznanja slika 6.2.1.
Slika 6.2.1 nakazuje zelo podobne lastnosti prehodnih pojavov v krogih RL značaja kot v krogih RC značaja, zato bomo pot do končnih zakonitosti skrajšali ter ugotovili razlike, možnost uporabe in škodljive primere tovrstnih prehodnih pojavov.
Po vklopu ali nastopu pravokotnega napetostnega impulza v RL krogu (slika 6.2.1 a) napetost izvora povzroča naraščanje toka, ki pa se mu tuljava z napetostjo lastne indukcije upira. Začetna hitrost naraščanja toka je največja (slika 6.2.1 b), zato je tudi napetost lastne indukcije tuljave v trenutku vklopa največja in enaka napetosti izvora (slika 6.2.1 d).
- Trenutna sprememba toka v RL krogih ni mogoča.
Začetne vrednosti količin v RL prehodnem pojavu so torej ob vklopu
S postopnim naraščanjem toka narašča tudi napetost na ohmski upornosti (uR = i • R), zato se mora napetost lastne indukcije na tuljavi po zakonu napetostne zanke (U = uR + uL) zmanjševati. Končne vrednosti količin po preteku RL prehodnega pojava po vklopu oziroma nastopu impulza so:
Ugotovitvi o začetnih in končnih vrednostih RL prehodnega pojava ponujata še eno ugotovitev:
- V trenutku vklopa enosmernega RL kroga predstavlja tuljava neskončno upornost, po preteku prehodnega pojava pa (ob zanemaritvi ohmske upornosti ovojev) kratki stik.
Na koncu pravokotnega napetostnega impulza (po izklopu) v RL krogu se napetost lastne indukcije ponovno upira spremembi (sedaj usihanju) toka.
- Energija za vzdrževanje toka po izklopu napetosti izvora v RL krogu se črpa iz magnetnega polja tuljave.
Z zmanjševanjem toka v krogu se zmanjšuje tudi napetost na uporu, s počasnejšim usihanjem energije magnetnega polja pa se zmanjšuje tudi napetost lastne indukcije v tuljavi. Končne vrednosti količin po preteku prehodnega pojava po izklopu RL kroga so:
V RL prehodnih pojavih se električne količine med stacionarnimi stanji spreminjajo podobno kot v RC prehodnih pojavih po eksponentni zakonitosti (slika 6.2.1), časovna konstanta τ in čas trajanja prehodnih pojavov tpp pa sta odvisna od ohmske upornosti R in induktivnosti tuljave L. Za RL prehodne pojave lahko napišemo enačbo:
iz katere dobimo enačbe časovnih potekov količin v RL prehodnih pojavih (sl. 6.2.1).
- Časovna konstanta τ in praktično tudi čas trajanja RL prehodnega pojava tpp sta premo sorazmerna z induktivnostjo L in obratno sorazmerna z ohmsko upornostjo kroga R.
V času trajanja prehodnega pojava po vklopu enosmernega RL kroga se podobno kot v RC krogih del iz generatorja odtekajoče energije na ohmski upornosti pretvarja v toploto in sprošča iz kroga, drugi del pa se shranjuje v magnetnem polju tuljave. V času prehodnega pojava iz generatorja odteče energija:
tuljava pa od te energije shrani polovico:
Za vzdrževanje stacionarnega stanja v tuljavi je sicer potreben stalni dotok energije, toda če le-to odštejemo, se v prehodnem pojavu po izklopu RL kroga v tuljavi shranjena energija prek toka, ki ga vzdržuje, in ohmske upornosti v obliki toplote sprosti iz električnega kroga.
 6.2 Prehodni pojavi v krogih z uporom in tuljavo
| 6.2.2 Uporaba RL prehodnih pojavov
|
