Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_1_12.svg", 800);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_146.jpg", 1200);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_021.jpg", 798);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_022.jpg", 798);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_023.jpg", 798);)
Najpogostejši načini pridobivanja sinusne napetosti so predvsem:
- z elektromagnetno indukcijo v navitjih rotacijskih generatorjev (elektroenergetika), <informacije>, sl. 1.12.
- s pretakanjem in pretvarjanjem magnetne energije v električno in obratno[1] v električnih oscilatorjih (elektronika),
- s pretvorniki enosmerne napetosti npr. fotonapetostnih generatorjev (omrežne sončne elektrarne) in s funkcijskimi generatorji (elektronika).
Pri obravnavi izmeničnih električnih količin se bomo najpogosteje srečavali s sinusno obliko. Zato se dogovorimo, da bomo z izrazom »izmenične« imeli v mislih sinusne količine. Pri vsaki drugačni obliki pa bomo to posebej poudarili.
Opombe
- ↑ naraven način nastajanja sinusne napetosti
 1.1.3.3 Zapis trenutne vrednosti sinusne količine
| 1.2 Kazalčni diagram sinusne količine
|
