Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Če uporovni in kondenzatorski delilnik združimo, dobimo
Delitveno razmerje je odvisno od elementov delilnika in frekvence. Zanimivi sta dve skrajnosti: ko je vzbujalna frekvenca visoka in prevladujeta v ulomku imaginarna dela, se delilnik obnaša kot kondenzatorski, ko pa je frekvenca nizka in prevladujeta realna dela, pa se vede kot uporovni delilnik.[1]
Opombe
- ↑ Delilnik lahko razumemo tudi kot realen kondenzatorski delilnik, da prevodnosti uporov pomenita izolacijski prevodnosti kondenzatorjev. Ta slučaj postavlja pod vprašaj že poznan delilnik, ki ga moremo po novem razumeti tudi kot impedančnega. Pravi
delilnik bi bil v enosmernih razmerah (pri
) možen le v primeru, ko bi bila kondenzatorja idealna (
). Delilno razmerje idealnega
delilnika ima le tisti realen
delilnik, za katerega velja relacija
, vendar je ta takrat v resnici uporovni delilnik.
| | 3.4 Tokovni delilnik |