e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Skoči na: navigacija, iskanje

Tudi kondenzatorja, ki bi imel čisto kapacitivno upornost, ni mogoče izdelati. Dielektrik ni absolutno neprevoden, segreva pa se tudi zaradi svoje izmenične dielektrične polarizacije[1].


  • Tudi kondenzator se v izmeničnem krogu nekoliko greje.


To pomeni, da ima realni kondenzator tudi določeno delovno upornost RC, prek katere se del energije izvora sprošča iz električnega kroga in predstavlja izgube energije. Ker sta kondenzator in dielektrik kondenzatorja na isti napetosti, lahko realni kondenzator obravnavamo kot vzporedno vezavo idealiziranega kondenzatorja in upora z upornostjo RC.


  • Realni kondenzator ima lastnost vzporedne vezave upora in idealiziranega kondenzatorja.


Realni kondenzator (sl. 5.1.5 a) torej lahko prikažemo z nadomestno vzporedno vezavo upora in kondenzatorja (sl. 5.1.5 a).


Slika 5.1.5: Nadomestna vezava (b), kazalčni diagram (c) in trikotnik prevodnosti realnega kondenzatorja (d

Glede na namen kondenzatorja je delovna prevodnost dielektrika neželena lastnost kondenzatorja.


  • Fazni kot, ki ga v izmeničnem krogu povzroča realni kondenzator, je za kot δ manjši od 90 º.
  • Odstopanje faznega kota realnega kondenzatorja od - 90 º je posledica izgub energije v kondenzatorju, zato imenujemo kot δ izgubni kot.



  • Razmerju delovne in jalove prevodnosti oziroma tangensu izgubnega kota pravimo izgubni faktor kondenzatorja (d).



  • Čim manjši je izgubni faktor kondenzatorja, tem bliže je φ kotu - 90 º, tem boljši je kondenzator.
  • Obratno vrednost izgubnega faktorja imenujemo faktor kakovosti kondenzatorja (Q).



  • Faktor kakovosti realnega kondenzatorja Q pove, kolikokrat je jalova prevodnost kondenzatorja večja od delovne prevodnosti kondenzatorja.


Kondenzator je v splošnem bližje idealnosti kot tuljava, zato je njegova kakovost še posebej na področju energetike manj problematična kot pri tuljavi. V določenih primerih visokih frekvenc na področju elektronike pa je kakovost kondenzatorja tudi odločilnega pomena za njegovo uporabo.


Primer:

Primer:

1. Kondenzator ima pri določeni kapacitivnosti in frekvenci jalovo prevodnost 100 mS in delovno prevodnost dielektrika 5 mS. Izračunaj admitanco, izgubni in fazni kot ter faktor kakovosti kondenzatorja.






Opombe

  1. Osnove elektrotehnike 1, str.181




5.1.2.2 Realna tuljava s feromagnetnim jedrom 5.2 Medsebojni vplivi elementov izmeničnih krogov

Osebna orodja