Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
m (1 revision) |
|||
Vrstica 6: | Vrstica 6: | ||
- | Delitveno razmerje je odvisno od elementov delilnika in frekvence. Zanimivi sta dve skrajnosti: ko je vzbujalna frekvenca visoka in prevladujeta v ulomku imaginarna dela, se delilnik obnaša kot kondenzatorski, ko pa je frekvenca nizka in prevladujeta realna dela, pa se vede kot uporovni delilnik.<ref>Delilnik | + | Delitveno razmerje je odvisno od elementov delilnika in frekvence. Zanimivi sta dve skrajnosti: ko je vzbujalna frekvenca visoka in prevladujeta v ulomku imaginarna dela, se delilnik obnaša kot kondenzatorski, ko pa je frekvenca nizka in prevladujeta realna dela, pa se vede kot uporovni delilnik.<ref>Delilnik lahko razumemo tudi kot realen kondenzatorski delilnik, da prevodnosti uporov pomenita izolacijski prevodnosti kondenzatorjev. Ta slučaj postavlja pod vprašaj že poznan <latex>C</latex> delilnik, ki ga moremo po novem razumeti tudi kot impedančnega. Pravi <latex>C</latex> delilnik bi bil v enosmernih razmerah (pri <latex>\omega = 0</latex>) možen le v primeru, ko bi bila kondenzatorja idealna (<latex>G_2=G_1=0</latex>). Delilno razmerje idealnega <latex>C</latex> delilnika ima le tisti realen <latex>C</latex> delilnik, za katerega velja relacija <latex>G_2/C_2=G_1/C_1</latex>, vendar je ta takrat v resnici uporovni delilnik.</ref> |
Redakcija: 08:39, 8. junij 2010
Če uporovni in kondenzatorski delilnik združimo, dobimo
Delitveno razmerje je odvisno od elementov delilnika in frekvence. Zanimivi sta dve skrajnosti: ko je vzbujalna frekvenca visoka in prevladujeta v ulomku imaginarna dela, se delilnik obnaša kot kondenzatorski, ko pa je frekvenca nizka in prevladujeta realna dela, pa se vede kot uporovni delilnik.[1]
Opombe
- ↑ Delilnik lahko razumemo tudi kot realen kondenzatorski delilnik, da prevodnosti uporov pomenita izolacijski prevodnosti kondenzatorjev. Ta slučaj postavlja pod vprašaj že poznan
3.2 Merjenje impedance | 3.4 Tokovni delilnik |