Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
- | [[Slika: | + | [[Slika:eele_slika_visji_018.svg|thumb|Slika 18: Produkt enotinih kazalcev predstavimo grafično z zavrtitvijo enega za kot drugega v pozitivni smeri.]] |
- | [[Slika: | + | [[Slika:eele_slika_visji_019.svg|thumb|Slika 19: Produkt kazalcev predstavimo grafično z zavrtitvijo prvega za kot drugega v pozitivni smeri in z množenjem z absolutno vrednostjo drugega.]] |
- | [[Slika: | + | [[Slika:eele_slika_visji_020.svg|thumb|Slika 20: Kvocient kazalcev predstavimo grafično z zavrtitvijo prvega za kot drugega v desno in z deljenjem tega z absolutno vrednostjo drugega.]] |
V izvajanju, ki je vodilo k vpeljavi kazalca, smo pri preoblikovanju funkcije <latex>\underline w</latex> prišli do zveze: | V izvajanju, ki je vodilo k vpeljavi kazalca, smo pri preoblikovanju funkcije <latex>\underline w</latex> prišli do zveze: | ||
Vrstica 14: | Vrstica 14: | ||
- | Argument desnega kazalca je enak vsoti argumentov levih dveh, absolutne vrednosti vseh treh kazalcev pa so enake 1 (slika | + | Argument desnega kazalca je enak vsoti argumentov levih dveh, absolutne vrednosti vseh treh kazalcev pa so enake 1 (slika 18); zaključimo lahko, da je produkt operacija, ki vključuje vrtenje. Produktni kazalec pridobimo tako, da prvega zavrtimo v levo za kot <latex>\beta</latex>, ali pa drugega v isto smer za kot <latex>\alpha</latex>. Če je kot <latex>\beta</latex> npr. negativen, pomeni, da je potrebno prvi kazalec zavrteti za <latex>| \beta \</latex> v desno. |
Vrstica 47: | Vrstica 47: | ||
- | da se zavrti za kot <latex>\beta</latex> v pozitivni smeri (slika | + | da se zavrti za kot <latex>\beta</latex> v pozitivni smeri (slika 19). |
Vrstica 74: | Vrstica 74: | ||
- | Kvocient dveh kazalcev je spet kazalec; grafično ga dobimo tako, da prvega delimo z absolutno vrednostjo drugega in ga zavrtimo v nasprotni smeri za kot drugega kazalca (slika | + | Kvocient dveh kazalcev je spet kazalec; grafično ga dobimo tako, da prvega delimo z absolutno vrednostjo drugega in ga zavrtimo v nasprotni smeri za kot drugega kazalca (slika 20). |
{{Hierarchy footer}} | {{Hierarchy footer}} |
Trenutna redakcija s časom 16:45, 12. julij 2010
V izvajanju, ki je vodilo k vpeljavi kazalca, smo pri preoblikovanju funkcije
Iz primerjave izrazov sledi:
Števec in imenovalec smo množili s konjugiranim imenovalcem, dobimo:
Iz primerjave izrazov sledi:
Kvocient dveh kazalcev je spet kazalec; grafično ga dobimo tako, da prvega delimo z absolutno vrednostjo drugega in ga zavrtimo v nasprotni smeri za kot drugega kazalca (slika 20).
1.3.4 »Prehitevanje in zaostajanje kazalcev« | 1.3.6 Množenje in deljenje z »j« |