Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
| (4 intermediate revisions not shown) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
| + | <animacija>eele_animacija_019_kondenzator_in_energija.swf|Energija v kapacitivnem izmeničnem krogu</animacija> | ||
[[Image:eele_slika_3_1_22.svg|thumb|right|Slika 3.1.22: Časovni potek moči v kapacitivnem izmeničnem krogu]] | [[Image:eele_slika_3_1_22.svg|thumb|right|Slika 3.1.22: Časovni potek moči v kapacitivnem izmeničnem krogu]] | ||
[[Image:eele_foto_036.jpg|thumb|right|Fotografija 36]] | [[Image:eele_foto_036.jpg|thumb|right|Fotografija 36]] | ||
| Vrstica 15: | Vrstica 16: | ||
| - | Pozitivna površina, ki jo v tem primeru oklene krivulja moči s časovno osjo v ¼ periode, predstavlja električno energijo, ki je v omenjeni četrtinki periode '''pritekla iz generatorja''' in se '''nakopičila v električnem polju'''<ref><latex>W_e \, = \, \frac{CU^2}{2} | + | Pozitivna površina, ki jo v tem primeru oklene krivulja moči s časovno osjo v ¼ periode, predstavlja električno energijo, ki je v omenjeni četrtinki periode '''pritekla iz generatorja''' in se '''nakopičila v električnem polju'''<ref><latex>W_e \, = \, \frac{CU^2}{2}</latex></ref> '''kondenzatorja'''. |
Zaradi enakosti pozitivne in negativne površine se, podobno kot pri tuljavi, v naslednji četrtinki periode z usihanjem električnega polja v kondenzatorju (slika 3.1.29) nakopičena energija v celoti '''vrne''' v generator. | Zaradi enakosti pozitivne in negativne površine se, podobno kot pri tuljavi, v naslednji četrtinki periode z usihanjem električnega polja v kondenzatorju (slika 3.1.29) nakopičena energija v celoti '''vrne''' v generator. | ||
| Vrstica 33: | Vrstica 34: | ||
| - | <latex>Q_C \, = \, U_C \, \cdot \, I_C|||(VAr) ''U<sub>C</sub>'' (V) | + | <latex>Q_C \, = \, U_C \, \cdot \, I_C|||(VAr); ''U<sub>C</sub>'' (V) ''I<sub>C</sub>'' (A)</latex> |
| + | |||
ali tudi | ali tudi | ||
| + | |||
<latex>Q_C \, = \, U^2_C \, \cdot \, X_C \, = \, \frac{U^2_C}{X_C}|||(var)</latex> | <latex>Q_C \, = \, U^2_C \, \cdot \, X_C \, = \, \frac{U^2_C}{X_C}|||(var)</latex> | ||
Trenutna redakcija s časom 19:23, 3. september 2010
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_3_1_22.svg", 1072);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_036.jpg", 1200);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_046.jpg", 1200);)
V kapacitivnem izmeničnem krogu označujemo trenutno moč s qC, določena pa je s produktom trenutnih vrednosti napetosti in toka:
Iz časovnih potekov napetosti in toka v kapacitivnem izmeničnem krogu (sl. 3.1.18) dobimo na že znani način časovni potek moči (sl. 3.1.22):
- Časovni potek moči sinusnega izmeničnega toka ima v kapacitivnem izmeničnem krogu sinusno obliko z dvojno frekvenco[1] toka.
Pozitivna površina, ki jo v tem primeru oklene krivulja moči s časovno osjo v ¼ periode, predstavlja električno energijo, ki je v omenjeni četrtinki periode pritekla iz generatorja in se nakopičila v električnem polju[2] kondenzatorja.
Zaradi enakosti pozitivne in negativne površine se, podobno kot pri tuljavi, v naslednji četrtinki periode z usihanjem električnega polja v kondenzatorju (slika 3.1.29) nakopičena energija v celoti vrne v generator.
- Na kondenzatorju se, podobno kot na tuljavi, električna energija ne pretvarja v energijo drugih oblik in se ne sprošča iz električnega kroga.
- Energija se v kapacitivnem izmeničnem krogu brez učinka (jalovo), z dvojno frekvenco toka, le preliva iz generatorja v kondenzator in obratno. Imenujemo jo jalova energija.
Iz ugotovljenih razlogov imenujemo kapacitivno upornost jalova upornost, tok v kapacitivnem izmeničnem krogu jalovi tok in moč toka v kapacitivnem izmeničnem krogu jalova moč (QC).
- V primeru faznega kota φ = - 90 ° je v izmeničnem krogu prisotna le jalova moč.
ali tudi
Moč izmeničnega toka v kapacitivnem krogu merimo enako kot v induktivnem krogu v varih.
Opombe
 3.1.3.3 Odvisnost kapacitivne prevodnosti
| 3.2 Vezave upora, tuljave in kondenzatorja
|
