2.2.4 Zaporedni nihajni krog

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 21:46, 7. junij 2010 (view source) Andrej (Pogovor | prispevki) ← Starejša redakcija		Trenutna redakcija s časom 16:54, 15. julij 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki)
(2 intermediate revisions not shown)
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:OET2_a_poglavje_24_slika_11.svg‎|thumb|Zaporedno RLC vezje ali zaporedni nihajni krog.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_033.svg|thumb|Slika 33: Zaporedno RLC vezje ali zaporedni nihajni krog.]]
-	[[Slika:OET2_a_poglavje_24_slika_12.svg‎|thumb|Kazalčni diagram toka in napetosti v zaporednem RLC nihajnem vezju.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_034.svg‎|thumb|Slika 34: Kazalčni diagram toka in napetosti v zaporednem RLC nihajnem vezju.]]
-	Zakaj imenujemo zaporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja zaporedni nihajni krog, bomo pojasnili v okviru razdelka o resonanci (slika 11). Kakorkoli, impedanca vezja je vsekakor enaka vsoti delnih impedanc:	+	Zakaj imenujemo zaporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja zaporedni nihajni krog, bomo pojasnili v okviru razdelka o resonanci (slika 33). Kakorkoli, impedanca vezja je vsekakor enaka vsoti delnih impedanc:
Vrstica 28:		Vrstica 28:
-	Pozornost vzbudita zadnja dva, kazalca napetosti sta protifazna (slika 12). Kazalec napetosti med sponkama sestavljenega dvopola je	+	Pozornost vzbudita zadnja dva, kazalca napetosti sta protifazna (slika 34). Kazalec napetosti med sponkama sestavljenega dvopola je
Vrstica 36:		Vrstica 36:
	'''Zgled 2'''		'''Zgled 2'''
-	Zaporednemu vezju elementov s podatki R = 2 <latex>\Omega</latex>, <latex>\omega</latex>L = 3 <latex>\Omega</latex> in <latex>\omega</latex>C = 0,2 S izračunajmo impedanco, admitanco in določimo značaj.&nbsp;⇒ Po enačbah so:	+	Zaporednemu vezju elementov s podatki <latex>R = 2 \, \Omega</latex>, <latex>\omega</latex>L = 3 <latex>\Omega</latex> in <latex>\omega</latex>C = 0,2 S izračunajmo impedanco, admitanco in določimo značaj.&nbsp;⇒ Po enačbah so:

---

Trenutna redakcija s časom 16:54, 15. julij 2010

Zakaj imenujemo zaporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja zaporedni nihajni krog, bomo pojasnili v okviru razdelka o resonanci (slika 33). Kakorkoli, impedanca vezja je vsekakor enaka vsoti delnih impedanc:

Absolutno vrednost impedance in njen fazni kot podajata izraza

in .

Pozornost pritegne imaginarni del; pri višjih frekvencah je razlika pozitivna, pri nižjih pa negativna; nekje vmes, točneje, pri krožni frekvenci velja:

Razlika je enaka nič in impedanca je enaka ravno upornosti . Pri ima vezje induktivni, pri kapacitivni in pri ima uporovni značaj.

Naj bo kazalec toka. Kazalci napetosti so:

in ter

Pozornost vzbudita zadnja dva, kazalca napetosti sta protifazna (slika 34). Kazalec napetosti med sponkama sestavljenega dvopola je

Zgled 2

Zaporednemu vezju elementov s podatki , L = 3 in C = 0,2 S izračunajmo impedanco, admitanco in določimo značaj. ⇒ Po enačbah so:

Impedanca leži v IV. kvadrantu (), značaj vezja je zato kapacitiven.

2.2.3 Zaporedno vezje upora in tuljave

2.3 Vzporedna vezava bremen