Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
| (3 intermediate revisions not shown) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
| - | Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika | + | [[Slika:eele_slika_visji_072.svg|thumb|Slika 72: Admitančni delilnik in kazalčni diagram napetosti in tokov ter tokovni trikotnik.]] |
| + | [[Slika:eele_slika_visji_073.svg|thumb|Slika 73: Toka v vzporednih vejah imata enako temensko vrednost, v faznem kotu pa se razlikujeta za 90º.]] | ||
| + | Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika 72). Veji imata skupni kazalec napetosti, zato velja: | ||
| - | <latex>\underline I = \underline I _1 + \underline I _2 | + | <latex>\underline I = \underline I _1 + \underline I _2</latex> in <latex>\underline U = \underline I _1 /\underline Y _1 = \underline I _2 /\underline Y _2 {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\underline I _1:\underline I _2 = \underline Y _1:\underline Y _2 .</latex> |
| Vrstica 10: | Vrstica 12: | ||
'''Zgled 3''' | '''Zgled 3''' | ||
| - | V danem vezju, ki je vzbujano s harmoničnim virom krožne frekvence <latex>\omega</latex>, določimo kapacitivnost <latex>C</latex> kondenzatorja in upornost <latex>R_2</latex> upora v drugi veji tako, da bosta temenski vrednosti tokov enaki in da bo tok v drugi veji fazno prehiteval tok v prvi veji za 90 °.<ref>Zahtevi sta pogoj za učinkovit zagon enofaznega asinhronskega motorja z dvema navitjema. Kondenzator, ki služi faznemu zamiku tokov, je običajno pritrjen na ohišje motorja.</ref>; ⇒ Karakter prve veje je induktiven, zato kazalec njenega toka zaostaja za kazalcem napetosti; kazalec toka druge veje tega prehiteva za 90° in mu je po absolutni vrednosti enak (slika | + | V danem vezju, ki je vzbujano s harmoničnim virom krožne frekvence <latex>\omega</latex>, določimo kapacitivnost <latex>C</latex> kondenzatorja in upornost <latex>R_2</latex> upora v drugi veji tako, da bosta temenski vrednosti tokov enaki in da bo tok v drugi veji fazno prehiteval tok v prvi veji za 90 °.<ref>Zahtevi sta pogoj za učinkovit zagon enofaznega asinhronskega motorja z dvema navitjema. Kondenzator, ki služi faznemu zamiku tokov, je običajno pritrjen na ohišje motorja.</ref>; ⇒ Karakter prve veje je induktiven, zato kazalec njenega toka zaostaja za kazalcem napetosti; kazalec toka druge veje tega prehiteva za 90° in mu je po absolutni vrednosti enak (slika 73). Njun grafičen odnos povzema relacija <latex>\underline I_2=\,{\mathrm{j}}\underline I _1</latex>, kar je v resnici zahteva, ki jo mora izpolniti admitančni delilnik: |
Trenutna redakcija s časom 18:23, 12. julij 2010
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_visji_072.svg", 794);)
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_visji_073.svg", 772);)
Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika 72). Veji imata skupni kazalec napetosti, zato velja:
Kazalčna slika rezultira v trikotnik kazalcev tokov. Vse kar smo povedali pri impedančnem delilniku, se tu (ob smiselnih zamenjavah) še enkrat ponovi.
Zgled 3
Kratek račun pokaže, da bo zahtevam naloge zadoščeno, ko bosta impedanci vej v potrebni relaciji. Iz nje sledi:
Opombe
- ↑ Zahtevi sta pogoj za učinkovit zagon enofaznega asinhronskega motorja z dvema navitjema. Kondenzator, ki služi faznemu zamiku tokov, je običajno pritrjen na ohišje motorja.
 3.3 R-C delilnik
| 3.5 Prilagoditev
|
