3.4 Tokovni delilnik

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 18:22, 12. julij 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) ← Starejša redakcija		Trenutna redakcija s časom 18:23, 12. julij 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki)
(One intermediate revision not shown)
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Slika:eele_slika_visji_072.svg‎|thumb|Slika 72: Admitančni delilnik in kazalčni diagram napetosti in tokov ter tokovni trikotnik.]]		[[Slika:eele_slika_visji_072.svg‎|thumb|Slika 72: Admitančni delilnik in kazalčni diagram napetosti in tokov ter tokovni trikotnik.]]
-	[[Slika:eele_slika_visji_073.svg‎|thumb|Slika 73: Toka v vzporednih vejah imata enako temensko vrednost, v faznem kotu pa se razlikujeta za  90&degree;.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_073.svg‎|thumb|Slika 73: Toka v vzporednih vejah imata enako temensko vrednost, v faznem kotu pa se razlikujeta za  90º.]]
	Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika 72). Veji imata skupni kazalec napetosti, zato velja:		Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika 72). Veji imata skupni kazalec napetosti, zato velja:
-	<latex>\underline I = \underline I _1 + \underline I _2 {\mathrm{ in } }\underline U = \underline I _1 /\underline Y _1 = \underline I _2 /\underline Y _2 {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\underline I _1:\underline I _2 = \underline Y _1:\underline Y _2 .</latex>	+	<latex>\underline I = \underline I _1 + \underline I _2</latex> in <latex>\underline U = \underline I _1 /\underline Y _1 = \underline I _2 /\underline Y _2 {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\underline I _1:\underline I _2 = \underline Y _1:\underline Y _2 .</latex>

---

Trenutna redakcija s časom 18:23, 12. julij 2010

Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika 72). Veji imata skupni kazalec napetosti, zato velja:

in

Kazalčna slika rezultira v trikotnik kazalcev tokov. Vse kar smo povedali pri impedančnem delilniku, se tu (ob smiselnih zamenjavah) še enkrat ponovi.

Zgled 3

V danem vezju, ki je vzbujano s harmoničnim virom krožne frekvence , določimo kapacitivnost kondenzatorja in upornost upora v drugi veji tako, da bosta temenski vrednosti tokov enaki in da bo tok v drugi veji fazno prehiteval tok v prvi veji za 90 °.^[1]; ⇒ Karakter prve veje je induktiven, zato kazalec njenega toka zaostaja za kazalcem napetosti; kazalec toka druge veje tega prehiteva za 90° in mu je po absolutni vrednosti enak (slika 73). Njun grafičen odnos povzema relacija , kar je v resnici zahteva, ki jo mora izpolniti admitančni delilnik:

in

Kratek račun pokaže, da bo zahtevam naloge zadoščeno, ko bosta impedanci vej v potrebni relaciji. Iz nje sledi:

in .

Opombe

1. ↑ Zahtevi sta pogoj za učinkovit zagon enofaznega asinhronskega motorja z dvema navitjema. Kondenzator, ki služi faznemu zamiku tokov, je običajno pritrjen na ohišje motorja.

3.3 R-C delilnik

3.5 Prilagoditev