Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
m |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Image:eele_slika_3_4_1.svg|thumb|right|Slika 3.4.1: Izmenični krogi s sestavljeno vezavo elementov | [[Image:eele_slika_3_4_1.svg|thumb|right|Slika 3.4.1: Izmenični krogi s sestavljeno vezavo elementov | ||
| + | |||
a) nadomestna vezava realne tuljave s Fe jedrom | a) nadomestna vezava realne tuljave s Fe jedrom | ||
| + | |||
b) nizkopasovni π filter | b) nizkopasovni π filter | ||
| + | |||
c) stopnja širokopasovnega ojačevalnika]] | c) stopnja širokopasovnega ojačevalnika]] | ||
Redakcija: 11:03, 11. maj 2010
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_3_4_1.svg", 1848);)
V praksi imamo v okviru električnih sklopov in naprav pogosto opraviti z izmeničnimi krogi, ki združujejo enstavne, zaporedne in vzporedne kroge. Nekaj takih primerov prikazuje slika 3.4.1:
SLIKA
Slika 3.4.1: Izmenični krogi s sestavljeno vezavo elementov
a) nadomestna vezava realne tuljave s Fe jedrom
b) nizkopasovni π filter
c) stopnja širokopasovnega ojačevalnika
Glede osnovnih lastnosti sestavljenih vezav elementov lahko z gotovostjo pričakujemo nekaj podobnega kot pri čistih zaporednih ali vzporednih vezavah:
- Sestavljena vezava uporov, tuljav in kondenzatorjev ima določeno impedanco oziroma admitanco, ki v izmeničnem krogu povzroča določen fazni kot in obremenjuje izvor z določeno delovno, jalovo in navidezno močjo.
Podpoglavja:
 3.3.1 Trikotnik moči
| 4.1 Računanje v zahtevnejših izmeničnih krogih
|
