Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
- | [[Slika: | + | [[Slika:eele_slika_visji_070.svg|thumb|Slika 70: R-C delilnik.]] |
- | Če uporovni in kondenzatorski delilnik združimo, dobimo <latex>R-C</latex> delilnik (slika | + | Če uporovni in kondenzatorski delilnik združimo, dobimo <latex>R-C</latex> delilnik (slika 70). Ta je še vedno napetostni oziroma impedančni delilnik, za katerega velja že ugotovljeno razmerje: |
Trenutna redakcija s časom 18:11, 12. julij 2010
Če uporovni in kondenzatorski delilnik združimo, dobimo

Delitveno razmerje je odvisno od elementov delilnika in frekvence. Zanimivi sta dve skrajnosti: ko je vzbujalna frekvenca visoka in prevladujeta v ulomku imaginarna dela, se delilnik obnaša kot kondenzatorski, ko pa je frekvenca nizka in prevladujeta realna dela, pa se vede kot uporovni delilnik.[1]
Opombe
- ↑ Delilnik lahko razumemo tudi kot realen kondenzatorski delilnik, da prevodnosti uporov pomenita izolacijski prevodnosti kondenzatorjev. Ta slučaj postavlja pod vprašaj že poznan delilnik, ki ga moremo po novem razumeti tudi kot impedančnega. Pravidelilnik bi bil v enosmernih razmerah (pri) možen le v primeru, ko bi bila kondenzatorja idealna (). Delilno razmerje idealnegadelilnika ima le tisti realendelilnik, za katerega velja relacija, vendar je ta takrat v resnici uporovni delilnik.
![]() | 3.4 Tokovni delilnik![]() |