Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
| Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
Čeprav bi v osnovi z ''RL'' členi lahko realizirali podobne funkcije kot z ''RC'' členi, pa so ''RL'' prehodni pojavi za tovrstne namene zaradi tokovne narave (po prehodnem pojavu vklopa teče tok) in energijske '''požrešnosti''' najpogosteje neprimerni. | Čeprav bi v osnovi z ''RL'' členi lahko realizirali podobne funkcije kot z ''RC'' členi, pa so ''RL'' prehodni pojavi za tovrstne namene zaradi tokovne narave (po prehodnem pojavu vklopa teče tok) in energijske '''požrešnosti''' najpogosteje neprimerni. | ||
| + | |||
| + | |||
{{Hierarchy footer}} | {{Hierarchy footer}} | ||
Redakcija: 13:39, 8. maj 2010
Če je časovna konstanta zaporedne RL vezave (slika 6.2.4) veliko večja od časa trajanja napetostnega impulza ti na vhodu vezave, narašča tok v krogu v času ti praktično linearno.
Slika 6.2.4
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_6_2_4.svg", 892);)
- Na RL členih s τ >> ti temelji delovanje generatorjev toka s časovnim potekom žagaste oblike.
- RL člene s τ >> ti imenujemo tokovni integratorji.
Tokovne integratorje smo uporabljali predvsem pri magnetnih odklonskih sistemih elektronskih žarkov klasičnih TV sprejemnikov in monitorjev (odklonska navitja katodne cevi), danes pa tovrstno krmiljenje uporabljamo le še v raziskovalne namene.
Čeprav bi v osnovi z RL členi lahko realizirali podobne funkcije kot z RC členi, pa so RL prehodni pojavi za tovrstne namene zaradi tokovne narave (po prehodnem pojavu vklopa teče tok) in energijske požrešnosti najpogosteje neprimerni.
 6.2.1 Časovni poteki RL prehodnih pojavov
| 6.2.3 Neželeni učinki RL prehodnih pojavov
|
