Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
Andrej (Pogovor | prispevki)
(Nova stran z vsebino: <pomembno> *Čas, v katerem se zvrstijo vse vrednosti izmenične količine v obeh smereh (slika 1.8), imenujemo perioda<ref>periodos, gr. = obhod</ref> (''T''). *Osnovna enota …)
Novejše urejanje →
(Nova stran z vsebino: <pomembno> *Čas, v katerem se zvrstijo vse vrednosti izmenične količine v obeh smereh (slika 1.8), imenujemo perioda<ref>periodos, gr. = obhod</ref> (''T''). *Osnovna enota …)
Novejše urejanje →
Redakcija: 23:20, 8. maj 2010
- Čas, v katerem se zvrstijo vse vrednosti izmenične količine v obeh smereh (slika 1.8), imenujemo perioda[1] (T).
- Osnovna enota za merjenje periode je sekunda.
Periode izmeničnih količin so lahko različne. To pomeni, da se v enakem času lahko zvrsti različno število period (slika 1.9 b in c).
- Število period v časovni enoti imenujemo frekvenca[2] (f).
- Frekvenca je obratno sorazmerna s periodo.
- Osnovna enota za merjenje frekvence je s-1. Imenujemo jo hertz[3](Hz).
Frekvence izmeničnih električnih količin so najpogosteje med nekaj desetink Hz in več sto GHz. Frekvenčno področje možnega sinusnega nihanja energije in njenega širjenja v prostor v obliki elektromagnetnih valov pa je še veliko širše. Skupaj s področji uporabe je prikazano v preglednici 1.1. Podrobneje obravnava valovanje fizika.
Primera:
Primer:
2. Kolikšne so periode izmeničnih količin na območju ultravisokih (UHF) frekvenc? Območje UHF je med 300 MHz in 3 GHz (pregl. 1.1).
Opombe
 1.1.3 Osnovne značilnosti izmeničnih količin
| 1.1.3.2 Trenutna vrednost sinusne količine
|
