2.2.4 Zaporedni nihajni krog

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 21:34, 5. april 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) ← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) m (1 revision) Novejše urejanje →

---

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Zakaj imenujemo zaporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja zaporedni nihajni krog, bomo pojasnili v okviru razdelka o resonanci (slika 11). Kakorkoli, impedanca vezja je vsekakor enaka vsoti delnih impedanc:

Absolutno vrednost impedance in njen fazni kot podajata izraza

in .

Pozornost pritegne imaginarni del; pri višjih frekvencah je razlika pozitivna, pri nižjih pa negativna; nekje vmes, točneje, pri krožni frekvenci velja:

Razlika je enaka nič in impedanca je enaka ravno upornosti . Pri ima vezje induktivni, pri kapacitivni in pri ima uporovni značaj.

Naj je kazalec toka. Kazalci napetosti so:

in ter

Pozornost vzbudita zadnja dva; kazalca napetosti sta protifazna (slika 12). Kazalec napetosti med sponkama sestavljenega dvopola je

Zgled 2.

Zaporednemu vezju elementov s podatki R = 2 , L = 3 in C = 0,2 S izračunajmo impedanco, admitanco in določimo značaj! ⇒ Po enačbah so:

Impedanca leži v IV. kvadrantu (), značaj vezja je zato kapacitiven.

2.2.3 Zaporedno vezje upora in tuljave

2.3 Vzporedna vezava bremen