3.3 R-C delilnik

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 07:51, 15. april 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) ← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) m (1 revision) Novejše urejanje →

---

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Če uporovni in kondenzatorski delilnik združimo, dobimo delilnik (slika 5). Ta je še vedno napetostni oziroma impedančni delilnik, za katerega velja že ugotovljeno razmerje:

Delitveno razmerje je odvisno od elementov delilnika in frekvence. Zanimivi sta dve skrajnosti: ko je vzbujalna frekvenca visoka in prevladujeta v ulomku imaginarna dela, se delilnik obnaša kot kondenzatorski, ko pa je frekvenca nizka in prevladujeta realna dela, pa se vede kot uporovni delilnik.^[1]

Opombe

1. ↑ Delilnik moremo razumeti tudi kot realen kondenzatorski delilnik, da prevodnosti uporov pomenita izolacijski prevodnosti kondenzatorjev. Ta slučaj postavlja pod vprašaj že poznan
   
   delilnik, ki ga moremo po novem razumeti tudi kot impedančnega. Pravi
   
   delilnik bi bil v enosmernih razmerah (pri
   
   ) možen le v primeru, ko bi bila kondenzatorja idealna (
   
   ). Delilno razmerje idealnega
   
   delilnika ima le tisti realen
   
   delilnik, za katerega velja relacija
   
   , vendar je ta takrat v resnici uporovni delilnik.

3.2 Merjenje impedance

3.4 Tokovni delilnik