Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
+ | [[Image:eele_slika_6_2_4.svg|thumb|right|Slika 6.2.4]] | ||
+ | |||
Če je časovna konstanta zaporedne ''RL'' vezave (slika 6.2.4) veliko '''večja''' od časa trajanja napetostnega impulza ''t''<sub>i</sub> na vhodu vezave, narašča tok v krogu '''v času ''t''<sub>i</sub>''' praktično '''linearno'''. | Če je časovna konstanta zaporedne ''RL'' vezave (slika 6.2.4) veliko '''večja''' od časa trajanja napetostnega impulza ''t''<sub>i</sub> na vhodu vezave, narašča tok v krogu '''v času ''t''<sub>i</sub>''' praktično '''linearno'''. | ||
- | |||
- | |||
<pomembno> | <pomembno> |
Redakcija: 19:47, 18. maj 2010
Če je časovna konstanta zaporedne RL vezave (slika 6.2.4) veliko večja od časa trajanja napetostnega impulza ti na vhodu vezave, narašča tok v krogu v času ti praktično linearno.
- Na RL členih s τ >> ti temelji delovanje generatorjev toka s časovnim potekom žagaste oblike.
- RL člene s τ >> ti imenujemo tokovni integratorji.
Tokovne integratorje smo uporabljali predvsem pri magnetnih odklonskih sistemih elektronskih žarkov klasičnih TV sprejemnikov in monitorjev (odklonska navitja katodne cevi), danes pa tovrstno krmiljenje uporabljamo le še v raziskovalne namene.
Čeprav bi v osnovi z RL členi lahko realizirali podobne funkcije kot z RC členi, pa so RL prehodni pojavi za tovrstne namene zaradi tokovne narave (po prehodnem pojavu vklopa teče tok) in energijske požrešnosti najpogosteje neprimerni.
6.2.1 Časovni poteki RL prehodnih pojavov | 6.2.3 Neželeni učinki RL prehodnih pojavov |