Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
m (1 revision) |
|||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
- | [[Image:OET2 a poglavje 01 slika 01.svg|thumb|Periodična količina, tok <latex>i</latex> | + | [[Image:OET2 a poglavje 01 slika 01.svg|thumb|Periodična količina, tok <latex>i</latex> in njegova perioda <latex>T</latex>.]] |
[[Image:OET2 a poglavje 01 slika 02.svg|thumb|Periodičen tok ima vrhove pri 0,5 ms, 4,5 ms, itn., vznožja pa pri 3,5 ms, 7,5 ms itn.]] | [[Image:OET2 a poglavje 01 slika 02.svg|thumb|Periodičen tok ima vrhove pri 0,5 ms, 4,5 ms, itn., vznožja pa pri 3,5 ms, 7,5 ms itn.]] | ||
Ponovljivost oziroma periodičnost funkcije kar najbolj nazorno prikaže časovni diagram (slika 1); oblikuje ga niz enakih ''sekvenc'' oziroma prizorov. Pomemben podatek funkcije je čas trajanja ponavljajoče ''sekvence'' oziroma ''perioda'' <latex>T</latex>. Njej recipročna vrednost je pogostnost oziroma ''frekvenca'' <latex>f=1/T</latex>; ta pove, koliko enakih prizorov se funkciji primeri v eni sekundi. Kadar je naprimer tok <latex>{i(t)}</latex> periodičen in ima periodo <latex>T</latex>, zapišemo to njegovo lastnost takole: | Ponovljivost oziroma periodičnost funkcije kar najbolj nazorno prikaže časovni diagram (slika 1); oblikuje ga niz enakih ''sekvenc'' oziroma prizorov. Pomemben podatek funkcije je čas trajanja ponavljajoče ''sekvence'' oziroma ''perioda'' <latex>T</latex>. Njej recipročna vrednost je pogostnost oziroma ''frekvenca'' <latex>f=1/T</latex>; ta pove, koliko enakih prizorov se funkciji primeri v eni sekundi. Kadar je naprimer tok <latex>{i(t)}</latex> periodičen in ima periodo <latex>T</latex>, zapišemo to njegovo lastnost takole: | ||
Vrstica 10: | Vrstica 10: | ||
- | '''Zgled 1 | + | '''Zgled 1''' |
Časovni diagram toka je žagaste oblike (slika 2). Z njega odčitajmo periodo in izračunajmo frekvenco! ⇒ Sekvenc, ki se ponavljajo, je več in nobena ni boljša od druge. Izberimo tisto med časoma 3,5 ms in 7,5 ms. Perioda <latex>T</latex> je torej 4 ms, frekvenca pa 1/4 ms = 250 Hz. | Časovni diagram toka je žagaste oblike (slika 2). Z njega odčitajmo periodo in izračunajmo frekvenco! ⇒ Sekvenc, ki se ponavljajo, je več in nobena ni boljša od druge. Izberimo tisto med časoma 3,5 ms in 7,5 ms. Perioda <latex>T</latex> je torej 4 ms, frekvenca pa 1/4 ms = 250 Hz. | ||
{{Hierarchy footer}} | {{Hierarchy footer}} |
Redakcija: 23:24, 19. maj 2010
Ponovljivost oziroma periodičnost funkcije kar najbolj nazorno prikaže časovni diagram (slika 1); oblikuje ga niz enakih sekvenc oziroma prizorov. Pomemben podatek funkcije je čas trajanja ponavljajoče sekvence oziroma perioda
Zgled 1
Podpoglavja:
1 Osnovni pojmi izmeničnih električnih količin (višji nivo) | 1.1.1 Poprečna vrednost periodične funkcije |