1.3.5 Grafično množenje (deljenje) kazalcev

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) m (1 revision) ← Starejša redakcija		Redakcija: 12:27, 20. maj 2010 (view source) Andrej (Pogovor | prispevki) Novejše urejanje →
Vrstica 14:		Vrstica 14:
-	Argument desnega kazalca je enak vsoti argumentov levih dveh, absolutne vrednosti vseh treh kazalcev pa so enake 1 (slika 10); zaključiti moremo, da je produkt operacija, ki vključuje vrtenje. Produktni kazalec pridobimo tako, da prvega zavrtimo v levo za kot <latex>\beta</latex>, ali pa drugega v isto smer za kot <latex>\alpha</latex>. Če je kot <latex>\beta</latex> npr. negativen, pomeni, da je potrebno prvi kazalec zavrteti za <latex>| \beta \</latex> v desno.	+	Argument desnega kazalca je enak vsoti argumentov levih dveh, absolutne vrednosti vseh treh kazalcev pa so enake 1 (slika 10); zaključimo lahko, da je produkt operacija, ki vključuje vrtenje. Produktni kazalec pridobimo tako, da prvega zavrtimo v levo za kot <latex>\beta</latex>, ali pa drugega v isto smer za kot <latex>\alpha</latex>. Če je kot <latex>\beta</latex> npr. negativen, pomeni, da je potrebno prvi kazalec zavrteti za <latex>| \beta \</latex> v desno.
Vrstica 56:		Vrstica 56:
-	Števec in imenovalec smo množili s konjugiranim imenovalcem; dobimo:	+	Števec in imenovalec smo množili s konjugiranim imenovalcem, dobimo:

---

Redakcija: 12:27, 20. maj 2010

V izvajanju, ki je vodilo k vpeljavi kazalca, smo pri preoblikovanju funkcije prišli do zveze:

Leva stran je kazalec, ki je enak produktu dveh kazalcev. Pomena kotov in za samo zvezo nista pomembna; zamenjajmo ju s kotoma in :

Argument desnega kazalca je enak vsoti argumentov levih dveh, absolutne vrednosti vseh treh kazalcev pa so enake 1 (slika 10); zaključimo lahko, da je produkt operacija, ki vključuje vrtenje. Produktni kazalec pridobimo tako, da prvega zavrtimo v levo za kot , ali pa drugega v isto smer za kot . Če je kot npr. negativen, pomeni, da je potrebno prvi kazalec zavrteti za v desno.

Nekaj podobnega ugotavljamo tudi za produktni kazalec kazalcev in :

.

Iz primerjave izrazov sledi:

in .

Kazalec dobimo tako, da množimo npr. kazalec z , dobimo kazalec

,

nato pa tega množimo še s :

,

da se zavrti za kot v pozitivni smeri (slika 11).

Zelo podobno je pri deljenju kazalcev. Za kazalec pišemo:

Števec in imenovalec smo množili s konjugiranim imenovalcem, dobimo:

.

Iz primerjave izrazov sledi:

.

Kvocient dveh kazalcev je spet kazalec; grafično ga dobimo tako, da prvega delimo z absolutno vrednostjo drugega in ga zavrtimo v nasprotni smeri za kot drugega kazalca (slika 12).

1.3.4 »Prehitevanje in zaostajanje kazalcev«

1.3.6 Množenje in deljenje z »j«