Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
m (1 revision) |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:OET2_a_poglavje_27_slika_16.svg|thumb|Sestavljeno breme oblikujejo trije osnovni dvopoli.]] | [[Slika:OET2_a_poglavje_27_slika_16.svg|thumb|Sestavljeno breme oblikujejo trije osnovni dvopoli.]] | ||
| - | Imitanci nekega dvopolnega vezja sta odvisni od elementov vezja, vezave in frekvence. Kot zgled dvopola naj služi sestavljeno breme, ki ga tvorijo trije osnovni elementi (slika 16). Izrazimo impedanco dvopola | + | Imitanci nekega dvopolnega vezja sta odvisni od elementov vezja, vezave in frekvence. Kot zgled dvopola naj služi sestavljeno breme, ki ga tvorijo trije osnovni elementi (slika 16). Izrazimo impedanco dvopola. Vzporednima elementoma določimo najprej nadomestno impedanco — kot recipročno vrednost vsote admitanc, nato pa tej prištejemo še impedanco kondenzatorja ter izraz uredimo, dobimo:<ref>Če nas zanima vrednost impedance, vstavimo podatke v prvi izraz in jo izračunamo; pri tem izgubimo vpogled v vpliv podatkov na vrednost impedance. Za ta del oziroma za analizo dvopola sta primerna končna (obča) izraza za realna in imaginarna dela imitanc.</ref> |
| Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
| - | Seznanimo se še z imenovanji realnih in imaginarnih delov imitanc: realni in imaginarni del impedance imenujemo ''rezistanca'' oziroma ''reaktanca'', realni in imaginarni del admitance pa ''konduktanca'' oziroma ''susceptanca'':<ref>Rezistanca in konduktanca sta tujki in pomenita upornost in prevodnost. Izbira črk <latex>R</latex> in <latex>G</latex> za rezistanco in konduktanco splošnega bremena se žal podvaja s simboloma za upornost in prevodnost upora. Beseda reaktanca povzema naravi tuljave in kondenzatorja; da igrata vlogo bremen, ko se polnita, oziroma virov, ko se praznita — da se vedeta ''re-aktivno.'' Susceptibilnost smo srečali pri polariziranju izolantov in pri magnetiziranju magnetikov.</ref> | + | Seznanimo se še z imenovanji realnih in imaginarnih delov imitanc: realni in imaginarni del impedance imenujemo ''rezistanca'' oziroma ''reaktanca'', realni in imaginarni del admitance pa ''konduktanca'' oziroma ''susceptanca'':<ref>Rezistanca in konduktanca sta tujki in pomenita upornost in prevodnost. Izbira črk <latex>R</latex> in <latex>G</latex> za rezistanco in konduktanco splošnega bremena se, žal, podvaja s simboloma za upornost in prevodnost upora. Beseda reaktanca povzema naravi tuljave in kondenzatorja; da igrata vlogo bremen, ko se polnita, oziroma virov, ko se praznita — da se vedeta ''re-aktivno.'' Susceptibilnost smo srečali pri polariziranju izolantov in pri magnetiziranju magnetikov.</ref> |
Redakcija: 21:52, 7. junij 2010
Imitanci nekega dvopolnega vezja sta odvisni od elementov vezja, vezave in frekvence. Kot zgled dvopola naj služi sestavljeno breme, ki ga tvorijo trije osnovni elementi (slika 16). Izrazimo impedanco dvopola. Vzporednima elementoma določimo najprej nadomestno impedanco — kot recipročno vrednost vsote admitanc, nato pa tej prištejemo še impedanco kondenzatorja ter izraz uredimo, dobimo:[1]
Sporočilo končnih izrazov je predvsem v tem, da sta realni in imaginarni del impedance (admitance) sestavljenega bremena v resnici odvisna od vseh, tudi od tistih podatkov, od katerih bi tega prvi hip morda ne pričakovali:
Seznanimo se še z imenovanji realnih in imaginarnih delov imitanc: realni in imaginarni del impedance imenujemo rezistanca oziroma reaktanca, realni in imaginarni del admitance pa konduktanca oziroma susceptanca:[2]
Imenovanji imaginarnih delov imitanc koristimo tudi pri navajanju podatkov za kondenzator in tuljavo. Če je frekvenca vzbujanja znana, potem namesto podatkov za kapacitivnost kondenzatorja in induktivnost tuljave navajamo kar podatka za njuni reaktanci ali susceptanci:
Opombe
- ↑ Če nas zanima vrednost impedance, vstavimo podatke v prvi izraz in jo izračunamo; pri tem izgubimo vpogled v vpliv podatkov na vrednost impedance. Za ta del oziroma za analizo dvopola sta primerna končna (obča) izraza za realna in imaginarna dela imitanc.
- ↑ Rezistanca in konduktanca sta tujki in pomenita upornost in prevodnost. Izbira črk in
za rezistanco in konduktanco splošnega bremena se, žal, podvaja s simboloma za upornost in prevodnost upora. Beseda reaktanca povzema naravi tuljave in kondenzatorja; da igrata vlogo bremen, ko se polnita, oziroma virov, ko se praznita — da se vedeta re-aktivno. Susceptibilnost smo srečali pri polariziranju izolantov in pri magnetiziranju magnetikov.
 2.4 Sestavljene vezave dvopolov
| 2.4.2 Nadomestno vezje sestavljenega dvopola
|
