Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Image:eele_slika_1_2.svg|thumb|right|Slika 1.2: Poskus 1.1]] | [[Image:eele_slika_1_2.svg|thumb|right|Slika 1.2: Poskus 1.1]] | ||
[[Image:eele_slika_1_3.svg|thumb|right|Slika 1.3: Spreminjanje električne napetosti]] | [[Image:eele_slika_1_3.svg|thumb|right|Slika 1.3: Spreminjanje električne napetosti]] | ||
| + | [[Image:eele_foto_133.jpg|thumb|right|Fotografija 133]] | ||
V Osnovah elektrotehnike 1 smo spoznali električne napetosti in tokove, katerih '''velikost''' in '''smer''' se s časom praviloma '''nista spreminjali'''. V elektrotehniki pa tako na področju '''elektronike '''kot '''elektroenergetike '''(slika 1.1) uporabljamo tudi napetosti in tokove, ki s časom '''spreminjajo '''velikost in smer. | V Osnovah elektrotehnike 1 smo spoznali električne napetosti in tokove, katerih '''velikost''' in '''smer''' se s časom praviloma '''nista spreminjali'''. V elektrotehniki pa tako na področju '''elektronike '''kot '''elektroenergetike '''(slika 1.1) uporabljamo tudi napetosti in tokove, ki s časom '''spreminjajo '''velikost in smer. | ||
Redakcija: 16:28, 24. avgust 2010
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_1_2.svg", 801);)
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_1_3.svg", 857);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_133.jpg", 1200);)
V Osnovah elektrotehnike 1 smo spoznali električne napetosti in tokove, katerih velikost in smer se s časom praviloma nista spreminjali. V elektrotehniki pa tako na področju elektronike kot elektroenergetike (slika 1.1) uporabljamo tudi napetosti in tokove, ki s časom spreminjajo velikost in smer.
Poskus 1.1: Na izhodno napetost funkcijskega[1] generatorja priključimo vzporedno V-meter enosmerne napetosti z izhodiščnim položajem kazalca na sredini skale in osciloskop (slika 1.2). Izberimo sinusno napetost in opazujmo oba merilnika pri frekvenci npr. 0,2 Hz. Enako naredimo s pravokotno obliko časovnega poteka izmenične napetosti. Na koncu poskusimo še z mikrofonskim napetostnim signalom govora.
- Električna napetost lahko spreminja velikost in smer na različne, enakomerno ponavljajoče se (sl. 1.3 a, b in c) ali neenakomerno in ne ponavljajoče se načine (sl. 1.2 d).
Spreminjajoče se napetosti in tokovi imajo podobne lastnosti in učinke (toplotne, magnetne …) kot enosmerne napetosti in tokovi. Zaradi spreminjanja svoje velikosti in smeri pa imajo še druge lastnosti in učinke, ki omogočajo delovanje številnih elektroenergetskih in elektronskih naprav.
Spreminjajoče se fizikalne količine delimo v osnovi na dve skupini:
- Količine z enakomerno ponavljajočo se časovno odvisnostjo spreminjanja (sl. 1.3 a, b, c) imenujemo periodične količine.
- Količine z neponavljajočo se časovno odvisnostjo spreminjanja (sl. 1.3 d) imenujemo neperiodične količine.
Potek spreminjanja električne količine v odvisnosti od časa lahko, razen z opazovanjem na zaslonu osciloskopa[2], dobimo tudi z risanjem na osnovi znanih trenutkih vrednosti količine.
- Sliko spreminjanja fizikalne količine v odvisnosti od časa na zaslonu osciloskopa imenujemo oscilogram.
- Grafičnemu prikazu spreminjanja fizikalne količine v odvisnosti od časa (sl. 1.3) pravimo časovni diagram.
Opombe
- ↑ Generator izmeničnih napetostnih signalov, različnih oblik časovnih potekov in majnih moči. Uporabljamo ga na področju elektronike.
- ↑ oscilatio, lat. nihanje; osciloskop – naprava za merjenje izmeničnih količin.
Podpoglavja:
- 1.1 Izmenične in sestavljene električne količine
- 1.2 Kazalčni diagram sinusne količine
- 1.3 Efektivna vrednost sinusne količine
- 1.4 Srednja vrednost periodične količine
- 1.5 Fazni premik in fazni kot
- 1.6 Seštevanje izmeničnih količin
1.1 Izmenične in sestavljene električne količine
|
