Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_2_2.svg", 688);)
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_2_3.svg", 878);)
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_2_5.svg", 934);)
Če nas poleg efektivne vrednosti in frekvence zanima še oblika časovnega poteka izmenične količine ter njena maksimalna vrednost, si lahko pomagamo s osciloskopom (sl. 2.2). To še posebej velja v primerih, če periodična izmenična količina ni sinusne oblike. Ker bo tudi obravnava lastnosti izmeničnih električnih krogov zaradi lažjih predstav temeljila tudi na opazovanju oblik in medsebojnih faznih odnosov izmeničnih količin s osciloskopom, se informativno seznanimo z njegovim bistvom.
- Osciloskop je v osnovi analogni V-meter z elektronskim žarkom kot kazalcem, ki povzroča svetlo piko na zaslonu (sl 2.3).
- Zaslon osciloskopa je v navpični (Y) smeri umerjen v enotah napetosti (V), v horizontalni (X) smeri pa v enotah časa (s).
- Elektronski žarek pod vplivom opazovane izmenične napetosti na odklonu Y in z opazovano napetostjo sinhronizirane žagaste napetosti na odklonu X, s svetlo piko izrisuje obliko časovnega poteka opazovane izmenične napetosti.
Vrednost posameznega razdelka na skali zaslona oziroma občutljivost osciloskopa v vertikalni in horizontalni smeri (V/razd in s/razd), je nastavljiva na osciloskopu (sl. 2.2).
Poskus 2.1:
Na odklonski sistem osciloskopa priključimo napetosti tako, kot to prikazuje sl. 2.5:
a) UY = 0 V in UX = 0 V (izklopljen notranji generator horizontalnega odklona).
b) UY = 5 V izmenične napetosti 2 Hz in Ux = 0 V.
c) UY = 5 V izmenične napetosti 1 Hz in vključimo notranji generator žagaste napetosti Ux z enako frekvenco oziroma s periodo 1 s. Nato povečajmo frekvenco opazovane napetosti UY na 5 Hz, 10 Hz in 50 Hz ter istočasno zmanjšajmo periodo žagaste napetosti na 0,2 s, 0,1 s in 0,02 s.
Slika 2.5: Delovanje odklonskega sistema osciloskopa
Ugotavljamo:
- a) Elektronski žarek nima odklona (zariše mirujočo piko na sredini zaslona).
- b) Elektronski žarek (svetla pika) se odklanja po vertikalni osi skladno s trenutnimi vrednostmi izmenične napetosti. Vse vrednosti v pozitivni in negativni smeri med točkama, ki sta določeni s ± Umax, zavzame v času ene periode (1 s).
- c) Izmenična napetosti na priključku Y odklanja elektronski žarek na enak način kot v primeru b), žagasta napetost pa istočasno, sinhronizirano in ponavljajoče, odklanja žarek (raztegne sliko iz primera b) tudi v horizontalni smeri. Potujoča pika nakazuje sinusni potek priključene napetosti. Z višanjem frekvence opazovane napetosti in notranjega generatorja žagaste napetosti na 5 Hz, 10 Hz, 20 Hz in svetla pika izrisuje sliko vedno hitreje in pri 50 Hz oko ima občutek, da elektronski žarek izrisuje časovni potek opazovane napetosti s polno črto.
Osciloskop je praviloma zgrajen tako, da omogoča opazovanje dveh ali več izmeničnih napetosti (sl. 2.2). Tak dvo- ali večkanalni osciloskop omogoča tudi ugotavljanje faznega premika med izmeničnima količinama. Nekaj primerov merjenja s osciloskopom je podanih v preglednici na naslednji strani.
Merjenje enosmerne napetosti (U)
Merjenje izmenične napetosti – maksimalne in efektivne vrednosti (Umax in U), periode (T) in frekvence (f)
Merjenje faznega kota (φ)
Merjenje izmeničnega toka – maksimalne in efektivne vrednosti (Imax in I), periode (T) in frekvence (f)
 2.1 Merjenje sinusnih količin z večnamenskim merilnikom
| 3 Lastnost in zakonitosti izmeničnih krogov
|
