Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_3_3_2.svg", 860);)
Za električno moč vemo, da je na splošno določena s produktom napetosti in toka. Na začetku tega poglavja smo se pri čisti delovni upornosti upora (φ = 0 °) in čisti jalovi upornosti tuljave ali kondenzatorja (φ = ± 90 °), seznanili s pojmom delovne (P) in jalove moči (Q).
Kaj pa lahko pričakujemo od poljubne vezave upora, tuljave in (ali) kondenzatorja, ki v izmeničnem krogu povzroča fazni kot 0 ° < φ < 90 ° ali 0 ° > φ > - 90 ° (sl. 2.2.2)?
Breme, zaporedno vezavo upora z upornostjo 30 Ω in tuljave z induktivnostjo 120 mH, priključimo na napetost 24 V / 50 Hz (sl. 3.3.1). Izmerimo napetost, tok in delovno moč izvora.
- W- meter pokaže ca. 7 W
- Produkt napetosti in toka izvora U • I = 24 • 0,48 = 11,5 > 7
- Izvor napetosti deluje z večjo močjo od delovne. Imenujemo jo navidezna moč, označujemo jo z S, merimo pa z VA (volt amperi).
Za delovno moč vemo, da prek delovne upornosti (R) sprošča delovno energijo iz električnega kroga. Razlika navidezne in delovne moči pa tiči v dejstvu, da generator del svoje moči nameni tudi izmenjavi jalove energije s tuljavo.
Časovni potek trenutnih vrednosti navidezne moči (s) dobimo s produktom trenutnih vrednosti napetosti in toka izvora (s = u • i) – sl. 3.3.2:
- Časovni potek moči (s) sinusnega izmeničnega toka ima sinusno obliko in dvojno frekvenco toka.
Podpoglavja:
 3.2.4.3 Vzporedna RLC vezava (interaktivna simulacija)
| 3.3.1 Trikotnik moči
|
