6.1.3 Uporaba RC prehodnih pojavov

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Časovno krmiljeno stikalo

S časovno konstanto RC določen časovni potek napetosti na kondenzatorju RC člena je pogosta osnova delovanja npr. časovno odvisnih tranzistorskih stikal (slika 6.1.10).

Slika 6.1.10: Časovno odvisno, nastavljivo tranzistorsko stikalo

S tranzistorskim stikalom praviloma krmilimo elektronski sklop ali močnostni rele za vklop oziroma izklop električnega porabnika, npr. svetila, ventilatorja ... Če upoštevamo, da je potreben pogoj za prevajanje tranzistorja napetost U_BE > 0,6 V, si lahko osnovni princip delovanje takega stikala razložimo tudi sami. V pomoč naj bo namig, da je v danem primeru časovna konstanta polnjenja kondenzatorja člena R₁C, ki ga prek tipke za trenutek priključimo na 12 V, zelo majhna, časovna konstanta praznjenja istega kondenzatorja (R₂ + R_p + R₃) • C pa velika in nastavljiva s potenciometrom P.

Integrator in diferenciator

Če je časovna konstanta zaporedne RC vezave (slika 6.1.8 a) veliko večja od časa trajanja napetostnega impulza t_i na vhodu vezave, narašča napetost na kondenzatorju v času t_i praktično linearno (poskus 6.1.2 in slika 6.1.8 b).

Slika 6.1.8: Integrator

Če pa je časovna konstanta RC člena (slika 6.1.9 a) veliko manjša od časa trajanja napetostnega impulza t_i na vhodu vezave, se kondenzator v primerjavi s časom t_i zelo hitro napolni. Posledica le kratkotrajnega toka polnjenja kondenzatorja pa je padec napetosti na ohmski upornosti v obliki kratkotrajne napetostne konice (slika 6.1.9 b).

Slika 6.1.9: Diferenciator

Opombe

1. ↑ Integriranje je matematična operacija, integral konstante pa je linearna funkcija.
2. ↑ Diferenciranje je obratna matematična operacija kot integriranje, diferencial konstante pa je nič.

Podpoglavja:

• 6.1.3.1 Časovno krmiljeno stikalo
• 6.1.3.2 Integrator in diferenciator

6.1.2 Neželeni učinki RC prehodnih pojavov

6.1.3.1 Časovno krmiljeno stikalo