Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
| + | [[Image:eele_slika_7_3_4.svg|thumb|right|Slika 7.3.4]] | ||
| + | [[Image:eele_slika_7_3_5.svg|thumb|right|Slika 7.3.5: Frekvenčni potek toka v zaporednem RLC nihajnem krogu]] | ||
| + | |||
Zaporedni ''RLC'' nihajni krog je v osnovi izmenični krog z vsemi lastnostmi, ki smo jih spoznali pri obravnavi kroga z zaporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja. | Zaporedni ''RLC'' nihajni krog je v osnovi izmenični krog z vsemi lastnostmi, ki smo jih spoznali pri obravnavi kroga z zaporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja. | ||
Redakcija: 18:59, 18. maj 2010
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_7_3_4.svg", 523);)
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_7_3_5.svg", 1157);)
Zaporedni RLC nihajni krog je v osnovi izmenični krog z vsemi lastnostmi, ki smo jih spoznali pri obravnavi kroga z zaporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja.
Poskus 7.3.1:
Zaporedno vezavo upora z upornostjo 27 Ω, tuljave z induktivnostjo 38 mH in upornostjo navitja 23 Ω ter kondenzatorja s kapacitivnostjo 47 nF priključimo na generator sinusne napetosti ≈ 2 V, katere frekvenco lahko spreminjamo (sl. 7.3.4).
Pri stalni napetosti izvora 2 V postopoma povečujmo frekvenco napetosti od npr. 1000 do 10000 Hz in merimo tok v krogu. Dobili bomo vrednosti, ki jih grafično ponazarja slika 7.3.5.
- Pri določeni frekvenci (≈ 3,76 kHz) je tok v nihajnem krogu velik, pri višjih in nižjih frekvencah pa je bistveno manjši.
Praktično enak frekvenčni potek toka bi dobili z računanjem impedanc vezave za posamezne frekvence in pripadajočih tokov po Ohmovem zakonu.
in
Pri tem bi ugotovili, da sta pri frekvenci 3,76 kHz reaktanci XL in XC praktično enaki, impedanca najmanjša in enaka le ohmski upornosti R in tok, tudi računsko, največji:
- Pri določeni frekvenci napetosti izvora je vsiljeno nihanje energije v nihajnem krogu bistveno intenzivnejše in tok večji kot pri drugih frekvencah.
Pojav je podoben, kot ga poznamo pri drugih nihanjih. Tudi neuravnoteženo kolo avtomobila povzroča pri določeni hitrosti (številu vrtljajev kolesa) bistveno močnejše tresenje avtomobila kot pri večji ali manjši hitrosti. Vsiljeno nihanje mehanskih sistemov s frekvenco, ki je enaka frekvenci lastnega nihanja sistema, lahko vodi tudi v razpad sistema. Popolnoma nov, kilometer dolg viseči most v ameriški zvezni državi Washington, so močni sunki vetra leta 1940 pognali v lastno nihanje, ki je most spektakularno sesulo v reko.
Podpoglavja:
- 7.3.1.1 Resonančna frekvenca
- 7.3.1.2 Kakovost zaporednega nihajnega kroga
- 7.3.1.3 Frekvenčna karakteristika toka zaporednega nihajnega kroga
- 7.3.1.4 Frekvenčna karakteristika impedance zaporednega nihajnega kroga
- 7.3.1.5 Napetostna resonanca
 7.3 Vsiljeno nihanje energije v realnem nihajnem krogu
| 7.3.1.1 Resonančna frekvenca
|
