Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
| - | |||
Tuljave kot elektronske elemente redkeje vežemo zaporedno ali vzporedno. Navitja elektroenergetskih strojev in naprav pa so pogosti primeri različnim vezavam navitij (sl. 5.2.1), transformatorski sklopi tuljav (sl. 5.2.1 c) pa so pogosti tudi na področju elektronike. | Tuljave kot elektronske elemente redkeje vežemo zaporedno ali vzporedno. Navitja elektroenergetskih strojev in naprav pa so pogosti primeri različnim vezavam navitij (sl. 5.2.1), transformatorski sklopi tuljav (sl. 5.2.1 c) pa so pogosti tudi na področju elektronike. | ||
Trenutna redakcija s časom 11:36, 14. maj 2010
Tuljave kot elektronske elemente redkeje vežemo zaporedno ali vzporedno. Navitja elektroenergetskih strojev in naprav pa so pogosti primeri različnim vezavam navitij (sl. 5.2.1), transformatorski sklopi tuljav (sl. 5.2.1 c) pa so pogosti tudi na področju elektronike.
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_5_2_1.svg", 800);)
V navedenih in podobnih primerih obstaja velika verjetnost, da se magnetni pretok ene tuljave delno sklene tudi skozi ovoje druge tuljave.
- Če se magnetni pretok ene tuljave delno ali v celoti sklene tudi skozi ovoje druge tuljave, pravimo, da sta tuljavi magnetno povezani.
Tako galvanska vezava kot medsebojni magnetni sklepi vplivajo na skupno induktivnost in induktivno upornost tuljav v izmeničnih krogih.
Podpoglavja:
- 5.2.1.1 Medsebojna induktivnost tuljav
- 5.2.1.2 Induktivnost zaporedne vezave tuljav
- 5.2.1.3 Induktivnost vzporedne vezave tuljav
 5.2 Medsebojni vplivi elementov izmeničnih krogov
| 5.2.1.1 Medsebojna induktivnost tuljav
|
